VISOK POMEN REDNE TELESNE AKTIVNOSTI PRI OTROKU

VISOK POMEN REDNE TELESNE AKTIVNOSTI PRI OTROKU

Povzetek ugotovitev lastne raziskovalne študije.

UVOD

Sodobni način življenja je negativno vplival na gibalno sposobnost človeka. Mladi so dandanes premalo telesno aktivni. Vse več budnega časa preživijo sede za računalniki, pred televizijo, več ur sedijo v šolah. Vse to vodi v pogosteje prisotna odstopanja v telesni drži, do zmanjšanja raztegljivosti kontraktilnih in nekontraktilnih struktur ter do bolečin v križu. S tega vidika je zato zelo pomembna redna in dovolj časa trajajoča telesna aktivnost, ki pozitivno vpliva na celosten razvoj otroka. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) priporoča, da je za normalen razvoj otrok potrebnih vsaj 60 min zmerno intenzivne dejavnosti dnevno.

Podatki, ki jih zbira in vodi Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije ter znotraj njega Center za poučevanje zdravja in zdravstvenega varstva (podatkovna baza primarnega zdravstvenega varstva šolskih otrok in mladine od 7. do 19. leta), kažejo, da je pred vstopom v osnovno šolo okoli 10% slabih telesnih drž, v starosti med 7. do 19. letom pa se dvigne na 20%, pri čemer je odstotek s slabo držo nekoliko nižji v osnovni kot v srednji šoli. To pa je posledica povečanega obsega sedečih obveznosti.

POVZETEK UGOTOVITEV

Otroci danes vse več budnega časa preživijo sede. Podatki kažejo, da otroci preživijo v sedečem položaju najmanj 60% budnega časa. Ta procent pa se s starostjo še povečuje. Le nekaj držav do sedaj ima poleg priporočil za telesno dejavnost izdelana tudi priporočila za sedentarnost z namenom zmanjšanja zdravstvenih težav, ki otrokom priporočajo zmanjšanje časa sedenja. To pa želijo doseči z omejeno uporabo elektronskih medijev v prostem času, s pogostim prekinjanjem sedenja in z omejevanjem sedentarnega časa, preživetega v notranjih prostorih tekom dneva. Biomehanski dejavniki tveganja, ki ob dolgotrajnem sedenju povzročajo težave, kot so neudobje, otrdelost, utrujenost, so statičnost drže, nenevtralni položaj sklepov in mehanski pritisk na tkiva. Dolgotrajna izpostavljenost tem statičnim obremenitvam negativno vpliva na hrbtenično strukturo in funkcijo trupa.V sedečem položaju so nekatere mišice v skrajšanem, druge pa v podaljšanem položaju, zaradi česar so dovzetne za zakrčenost oziroma raztegnjenost. Dolžinska nesorazmerja mišic se običajno kažejo v funkcionalnih nepravilnostih telesne drže in nefunkcionalnih gibalnih vzorcih. To pa vodi v večje tveganje za nastanek bolečine in poškodbe.

Razvojni procesi so se v zadnjih desetletjih izrazito pospešili. Otroci rastejo hitreje, prej spolno dozorijo in so tudi višji od prejšnjih generacij. Zaradi krajšega obdobja telesne rasti je treba akceleracijske pojave z vso resnostjo obravnavati kot rizični razvojni dejavnik. Posledica hitre rasti skeleta otroka, ki mu mišice in kite ne sledijo dovolj hitro, je zmanjšana gibljivost. Poleg hitre rasti pa na slabšo gibljivost vpliva tudi nedejavnost otrok, prekomerno sedenje, enostranske telesne dejavnosti in drugo. Zlasti so skrajšane mišice zadnjega dela stegna in mišice vzdolž hrbtenice, ki jim je v tem obdobju potrebno nameniti večjo pozornost. Slaba prožnost teh mišic lahko vodi do sprememb nagiba medenice in posledično tudi do sprememb drže vzdolž celotne hrbtenice.

Ustrezen obseg gibljivosti je zelo pomemben za vzdrževanje normalnega vzorca gibanja hrbtenice pri otroku. Kot ena izmed osnovnih gibalnih sposobnosti ima pomemben vpliv na splošno gibalno učinkovitost in kakovost življenja posameznika. Dobra gibljivost namreč omogoča bolj ekonomične gibe, manjše možnosti za nastanek akutnih poškodb in kroničnih obrab, lažje prenašanje obremenitev idr. Zmanjšana gibljivost hrbtenice in slaba telesna drža sta pogosto povezani tudi z bolečino v spodnjem delu hrbtenice. Zgodnje pojavljanje bolečin v hrbtenici je ponavadi indikator za probleme s hrbtenico v prihodnosti. Zato je izredno pomembno zgodnje odkrivanje dejavnikov tveganja za bolečino v hrbtenici.

Kljub temu da so mišice v obdobju otroštva in zgodnje adolescence podvržena skrajšanju, je človeško telo zelo dovzetno za dražljaje, s katerimi podaljšujemo mehkotkivne strukture in obsklepne strukture, ki zmanjšujejo gibljivost. V ta namen uporabljamo raztezne vaje, s katerimi bomo poskušali podaljšati mišično-tetivni kompleks. Pomembno je, da otroci redno in pravilno izvajajo raztezne vaje, saj bodo samo tako povečali gibljivost in zmanjšali posledice slabe gibljivosti.

ZAKLJUČEK

Prva leta življenja so zelo pomembna za zdravo hrbtenico in posledično tudi za zdravo telesno držo, še posebej v času pospešene in hitre rasti med 6. in 12. letom starosti. Slaba telesna drža v šolski dobi lahko kasneje povzroča težave v odraslem obdobju, saj prav v zgodnjih fazah razvoja lahko pride do pojava nepravilnih krivin hrbtenice. Če otroka ne usmerimo k bolj zdravemu in gibalno aktivnemu življenju, lahko te funkcionalne motnje, ki se jih z lastno aktivacijo mišic da popraviti, čez dalj časa privedejo do strukturnih motenj, ki pa niso več popravljive in imajo negativen vpliv na kakovost življenja posameznika. Redna telesna aktivnost pa nima samo vpliva na telesnem področju, ampak je tesno povezana tudi s spremembami na ostalih področjih, kot so spoznavni procesi, intelektualni procesi, čustveni razvoj, socialni razvoj idr. Ker imajo domače okolje in izobraževalne institucije pomemben vpliv na motivacijo gibanja otrok, je pomembno, da s svojim odnosom do gibanja vplivajo na športno udejstvovanje otrok ter na ta način izboljšajo kvaliteto življenja.

 

Avtor: Gregor Komperšak, Alma Mater Europaea – Evropski center Maribor

 

 

LITERATURA
  1. Drev, Andreja. 2010. Pomen rednega gibanja za otroke in mladostnike. Dostopno na: http://www.zdravjevsoli.si/index.php?option=com_content&view=article&id=169 (29.03.2017).
  2. Flis-Smaka, Ivica. 2010. Prva leta življenja odločilna za zdravje hrbtenice. Dostopno na: https://www.dr-flis.si/prva-leta-%C5%BEivljenja-odlo%C4%8Dilna-za-zdravje-hrbtenice (03. 05. 2017).
  3. Gerževič, Mitja, Miloš Tul in Nejc Šarabon. 2010. Preventivni vidiki vadbe za moč pri otrocih in mladostnikih. V Sodobni pogledi na gibalni razvoj otroka: 6. mednarodni znanstveni in strokovni simpozij, Portorož 2010, ur. Rado Pišot, Vesna Štemberger, Boštjan Šimunič, Petra Dolenc, Ronald Malej, 114–118. Koper: Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče.
  4. Jurak, Gregor, Gregor Starc in Marjeta Kovač. 2016. Dejavnosti akcijskega načrta na področju gibanja in prehrane. Dostopno na: http://www.slofit.org/Portals/0/Vsebina/Prirocnik_Uzivajmo-v-zdravju_gibanje_4.pdf (03.05. 2017).
  5. Šarabon, Nejc. 2007. Nepravilnosti telesne drže in vloga gibanja. V Šport po meri otrok in mladostnikov: pedagoško-psihološki in biološki vidiki kondicijske vadbe mladih, ur. Branko Škof, 290–301. Ljubljana: Fakulteta za šport, Inštitut za šport.
  6. Šarabon, Nejc. 2007. Vadba gibljivosti. V Šport po meri otrok in mladostnikov: pedagoško-psihološki in biološki vidiki kondicijske vadbe mladih, ur. Branko Škof, 246–259. Ljubljana: Fakulteta za šport, Inštitut za šport.
  7. Škof, Branko. 2007. Mladim več športa!. V Šport po meri otrok in mladostnikov: pedagoško-psihološki in biološki vidiki kondicijske vadbe mladih, ur. Branko Škof, 28-37. Ljubljana: Fakulteta za šport, Inštitut za šport.
  8. Vodopivec, Katja. 2016. Zdrava hrbtenica: največ lahko storimo sami. Vita: zdravstvenovzgojna revija, 23(85): 10–12.
  9. Zurc, Joca. 2006a. Drži se pokonci. Koper: Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče, Inštitut za kineziološke raziskave, Založba Annales.
  10. Zurc, Joca. 2006b. Merjenje ustreznosti razvoja otrokove telesne drže. Medicinski razgledi, 54(4): 421–433.
  11. Sawale, Sanjeevni, Richa Bisen in Senthil E. Kumar. 2016.Normative values for active lumbar range of motion in children and confounding factors that affects the active lumbar range of motion. Dostopno na: https://www.researchgate.net/publication/291349479_Normative_Values_for_Active_Lumbar_Range_of_Motion_in_Children_and_Confounding_Factors_that_Affects_the_Active_Lumbar_Range_of_Motion (3. maj 2017).

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja