URINSKA INKONTINENCA

URINSKA INKONTINENCA

Kakšna je lahko kvaliteta življenja?

Po definiciji Mednarodne organizacije za kontinenco (ICS) definiramo urinsko inkontinenco kot vsakršno nehoteno uhajanje urina. Inkontinentni se pravzaprav že rodimo, saj kot otroci ne obvladujemo nadzorovanega uriniranja.

Kasneje pojavnost urinske incontinence lahko beležimo v različnih starostnih obdobjih in pri obeh spolih. Zaradi anatomskih razlik v mali medenici med obema spoloma in drugih dejavnikov, kot so: nosečnost, porod, hormonske spremembe, kronično zaprtje, težja fizična dela, obolenja dihal, slabe razvade in navade oziroma življenjski slog posameznika, idr., se urinska inkontinenca (UI) pojavlja kar dvakrat pogosteje pri ženskah, kakor pri moških.

Statistika UI

Statistični podatki o pogostosti prikazujejo UI kot resno problematiko. Kljub temu, da je inkontinenca predvsem problem starejših bolnikov, se s to težavo srečujejo tudi mlajši. Tako ima občasne težave 20 do 30 odstotkov mlajših žensk, 30 do 40 odstotkov žensk srednje generacije in 30 do 50 odstotkov starejših žensk (vsaka druga ženska je inkontinentna). Klinično pomembna inkontinenca pesti 10 odstotkov populacije. Kljub temu, ko govorimo o UI, lahko rečemo, da govorimo o »tihi epidemiji«, saj se o njej ne govori pogosto, sploh pa ne na glas. To lahko vodi v resne psihološke in sociološke, kot tudi telesne probleme vsakega posameznika, ki se sooča s tem stanjem.

Po podatkih ICS kar 70 odstotkov bolnikov s težavami zaradi inkontinence ne poišče strokovne pomoči. Tako se pričnejo postopno izogibati družabnemu življenju (potovanjem, izletom, plesu, planinarjenju, obiskom, ogledu gledaliških in kino predstav, celo sprehodu skozi mesto ali obisku trgovine) in druženju s prijatelji zaradi sramu pred neprijetnim vonjem, mokroto in strahu, da ne bi kdo opazil njihove težave, ovirano je njihovo spolno življenje. Socialna osama vodi tudi v pomanjkanje oziroma onemogoča pridobivanje ustreznih informacij o možnih načinih zdravljenja težav.

Vzrok za nastanek UI

Vzrokov za nastanek urinske inkontinence je več. S staranjem mehur izgublja svojo elastičnost ter moč krčenja, prav tako izgubljajo moč podporne mišice – mišice medeničnega dna. Tudi postmenopavzalne hormonske spremembe (upad nivoja estrogena) pospešijo nastanek incontinence, zaradi česa prav tako ženske zbolevajo dvakrat pogosteje kot moški.

Dejavniki tveganja so poleg starosti in spola še število in vrsta porodov (vaginalni porod), prekomerna telesna teža, kronični kašelj (kajenje), stalni težji fizični napor (npr. težka fizična obremenitev na delovnem mestu), nekatera mišična obolenja, bolezni živčnega sistema (multipla skleroza, možganska kap, poškodba hrbtenjače – paraplegija, demenca), nekateri posegi (radikalna prostatektomija- odstranitev prostate, radikalna histerektomija – odstranitev rodil ženske), zdravila, ki motijo normalno delovanje mehurja (antipsihotiki, nevroleptiki, diuretiki, sedativi), alkohol, kofein, teini.

ZAKLJUČEK

Nemalokrat je UI res lahko povezana z drugimi obolenji, ki njene simptome, ali sprožajo, ali poslabšujejo. Vendar, zmotno pa je mišljenje, da so tovrstna stanja normalno povezana s staranjem. Študije so namreč dokazale prevladujoče napačno splošno prepričanje prebivalstva, da je UI povezana le s starostniki. Ne moremo jo uvrščati zgolj v imenovanje bolezenskega stanja, tudi ni neogibna posledica staranja in porodov, temveč je rezultat številnih motenj.

V večini primerov so res v prvi vrsti krive neutrjene mišice medeničnega dna (MMD), kakor tudi hormonska neravnovesja, ki velikokrat bistveno vplivajo na trdnost omenjenih mišic. Vendar, to stanje je velikokrat moč popraviti s konzervativnim zdravljenjem, kjer imata trening MMD in/ali trening mehurja z učenjem različnih metod in tehnik vsake posameznice bistveno vlogo, poleg aparaturnih tehnik, ki so nam na voljo. To pomeni, da je moč uspeha pravzaprav dostikrat v bolnici sami, saj ključ predstavlja predvsem aktivna vloga bolnice v procesu zdravljenja stanja.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja