Vpliv ploskih stopal na izvedbo motoričnih testov pri otrocih starih med 6 in 9 let

Vpliv ploskih stopal na izvedbo motoričnih testov pri otrocih starih med 6 in 9 let

Raziskovalna študija

Otroštvo je temeljno obdobje glede na otrokov fizični, gibalni, intelektualni, čustveni in socialni razvoj. Gibalno učinkovitost posameznega otroka omejuje šest funkcionalnih in motoričnih sposobnosti: moč, koordinacija, ravnotežje, hitrost, vzdržljivost, preciznost in gibljivost. Ključni pomen v otroštvu imata za realizacijo gibalnih nalog predvsem koordinacija gibanja in ravnotežje, saj oba predstavljata filter, ki omogoča ali otežuje izvedbo večine gibalnih nalog.
Pomembno vlogo pri gibalnih dejavnostih imajo stopala, ne samo da nosijo težo telesa, prav tako omogočajo hojo, tek, poskoke in ples. Bolečine in deformacije stopal so relativno pogosta patologija, s katero se danes srečujejo pediatri. Težje deformacije, so vidne in prepoznavne že ob rojstvu, te zahtevajo takojšno obravnavo in zdravljenje. Manj kompleksne deformacije in bolezni stopal, katerim prištevamo ploska stopala, se kažejo z nespecifično bolečinsko simptomatiko tekom odraščanja ter jim v večini primerov zadošča konservativno zdravljenje. Plosko stopalo katerega opredeljuje znižan ali popolnoma spuščen medialni – notranji stopalni lok, lahko oslabi mehanizem, ki telesu služi za absorpcijo šoka in posledično ustvari večje težave v funkcioniranju ali pri aktivnostih.
V okviru naše raziskave smo želeli ugotoviti vpliv ploskih stopal na ravnotežje, koordinacijo, agilnost, hitrost in kontrolo telesa ter povezavo med temi motoričnimi sposobnostim in s tem na uspešnost izvedbe motoričnih testov pri otrocih v obdobju hitre rasti med 6. in 9. letom. V raziskavi je sodelovalo 152 otrok prve triade osnovnih šol. Testiranje je potekalo s pomočjo dveh motoričnih testov, tako imenovanih Balance error scoring system, s katerim smo testirali ravnotežje in kontrolo telesa, ter T-testa, kjer smo preverjali agilnost, koordinacijo nog in hitrost. Rezultati testiranja so pokazali 36% prevalenco – pojavnost ploskih stopal pri populaciji 152 otrok. Z testiranjem sem ugotovila, da so pri testiranih otrocih ploska stopala vplivala na naslednje motorične sposobnosti: ravnotežje (kontrolo telesa), koordinacijo, agilnost in hitrost. Posledično so otroci s ploskimi stopali dosegali slabše rezultate na testiranju kot otroci brez deformacij stopal. Ploska stopala so imela večji vpliv na ravnotežje in kontrolo telesa ter manjši na agilnost, hitrost in koordinacijo telesa.

Plosko stopalo pri otroku postane očitnejše tekom otrokovega odraščanja. Pri otroku ločimo fleksibilno in rigidno plosko stopalo.
Slednje je prirojeno in pri razbremenitvi ostane stopalni lok izravnan, v primerjavi s fleksibilnim ploskim stopalom, pri katerem se v obremenitvi notranji stopalni lok izravna, v razbremenitvi (sedeč, ležeč ali stoječ položaj na prstih) se stopalni lok ponovno pojavi. Večina otrok razvije stopalni lok do petega leta starosti, nekateri pa nikoli.
Plosko stopalo je v obdobju do treh let starosti, ko se stopalni loki še formirajo, pogosto in normalno. Dojenček ima zelo dobro razvito podkožno maščevje, zato stopalni loki še niso izraženi. Ti se pojavijo ob obremenitvi stopala, ko otrok začne hoditi in s tem se sproži moment za razvoj stopalnih lokov. Prvo kritično obdobje za kasnejši pojav ploskega stopala je prav obdobje prehoda gibanja dojenčka iz štirinožnega položaja v pokončen položaj.
Nemalokrat se srečujemo s situacijami, v katerih starši, zaradi prevelike želje po dokazovanju napredka v razvoju otroka okolici, skrajšajo fazo plazenja in otroka prezgodaj postavljajo v stoječ položaj, katerega vzdržujejo s pomočjo različnih pripomočkov. To lahko vodi v oslabljenje mišičnih struktur in vezivnega tkiva ter nezmožnost normalne mišične funkcije, neskladnost med močjo mišic in obremenitvami stopala, ki se lahko kasneje v življenju kažejo kot popuščanje mišic ter valgus petnice (X položaj nog – goleni). V tem obdobju je ključnega pomena, da se otrok postavi v pokončen položaj, ko je zadostna moč in vzdržljivost skeletnih mišic.

Kaj so pokazali rezultati naše študije?

S področja gibalne aktivnosti lahko na podlagi rezultatov povzamemo, da športno aktivni otroci s ploskimi stopali v raziskavi dosegajo boljše rezultate od športno neaktivnih otrok s ploskimi stopali.
Dejstvo nakazuje na pomembno vlogo športnih aktivnosti in samega gibanja pri doseganju višjega razvoja motoričnih sposobnosti pri otrocih s ploskimi stopali. Predvsem je priporočljiva bosa hoja, zlasti v poletnih mesecih, po različnih podlagah, tako se mora stopalo prilagoditi podlagi in se krčiti.

Kadar je ploskemu stopalu pridružena kontraktura mišice triceps surae, so priporočjive tudi raztezne vaje.

Otrokom s fleksibilnimi ploskimi stopali priporočamo mehko, udobno obutev, brez ortopedskih vložkov ali ortopedskih čevljev. Pomembno je, da otroka stimuliramo skozi igro, to je tudi del senzorne integracije, da stopalo čim več krči in s tem vzpostavlja stopalni lok.

 

Avtorica: Nika Šlamberger, dipl. fizioterapevtka, Reha Medical

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja