KAKŠNI SO MOŽNI VZROKI?
Težave z ravnotežjem: otroci, ki nimajo razvitih ravnotežnih reakcij ali imajo nedefinirano težišče telesa ter težave s prenašanjem teže, imajo vedno tudi težave v grobi motoriki, saj jim le-to onemogoča učinkovito gibanje.
Težave z razvojem koordinacije in bilateralne koordinacije: slaba koordinacija telesa ter bilateralna koordinacija-sočasna uporaba obeh rok in nog, vpliva na slabo sekvenco gibanja in spretnost gibanja v prostoru ter pri igrah, aktivnostih.
Slab razvoj proprioceptivnega sistema: težave z obdelavo proprioceptivnih informacij lahko vplivajo na slabo zaznavo telesa v prostoru, ki je nujna za učinkovito izvajanje motoričnih spretnosti. Prav tako se lahko pojavlja težnja po iskanju takšnih dražljajev, kar se izkazuje skozi pogost motorični nemir, pojavlja se nespretnost, nerodnost, okornost pri gibanju.
Težave z vestibularnim sistemom: vestibularni sistem je odgovoren za gibanje in posturalno kontrolo telesa. Slabše delovanje vestibularnega sistema ima za posledico težave v ravnotežju, koordinaciji, sekvenci gibanja, slabšemu mišičnemu tonusu, moči, vzdržljivosti,
prav tako v posturalni kontroli, ki je pomembna za učinkovito gibanje in nadzor telesa.
Nizek mišični tonus, slaba mišična moč, vzdržljivost in sklepna stabilnost: vse to vodi v slabšo motorično spretnost, nerodnost, hitrejšo utrujenost in spodbujanje kompenzacije gibov, kar lahko vodi v razvoj asimetrij in neustrezne drže.
Slabo motorično planiranje: težave z načrtovanjem aktivnosti vnaprej in motorično izvedbo te aktivnosti, se kažejo v slabi grobi motoriki in na splošno izogibanje aktivnostim. Takšni otroci se rajši ves čas igrajo iste igre ali aktivnosti, kot pa poskusijo nekaj novega. Posledično se težko vključujejo v skupinske igre in majo težave z učenjem nove motorične spretnosti.
Nevrološki vzroki: težave in zaostanki v razvoju, razvojne motnje ter nevrološka stanja
pogosto vodijo tudi do težav z gibanjem, zato je nujno, da takšne otroke že zgodaj podpremo
v razvoju.
Pomanjkanje izkušenj: otroci, ki v prvem letu razvoja niso pridobili dovolj izkušenj, ki so
preskočili kakšno razvojno fazo ali razvili nepravilne vzorce gibanja, imajo pogosto težave tudi kasneje z razvojem grobe motorike. Zaradi pomanjkanja gibalnih izkušenj, se pogosto
primarni refleksi še niso integrirali in preoblikovali v kompleksnejša gibanja, kar bi se pri tej starosti že moralo zgoditi.
Otroci v tej starosti, bi že morali tekati, skakati, plezati, hoditi po stopnicah s prestopanjem nog,
brcati in metati žogo. Lahko pa se zaradi določenih težav pojavlja nespretnost, okornost,
zakasnelost pri doseganju motoričnih spretnosti ali izogibanje takšnim aktivnostim.
Razvoj grobe motorike je ključen za otrokovo gibanje, koordinacijo in kasnejše spretnosti, kot so pisanje, drža, športne aktivnosti in samostojnost v vsakodnevnem življenju. Vsak otrok se razvija v svojem tempu, vendar lahko vztrajnejše težave pri teku, skakanju, plezanju, nerodnosti ali ravnotežju,
nakazujejo na potrebo po dodatni podpori.
KAJ LAHKO STORIMO?
Spodbujanje statičnega in dinamičnega ravnotežja (hoja po ravni črti, po poligonu,
prestopanje čez ovire, stoja na mehki blazini, ples,…)
Aktivnosti z žogo (brcanje, metanje, prenašanje, lovljenje,…).
Ritmične igre (ples, posnemanje hoje živali, skakanje,…).
Spodbujanje senzorike (igre s taktilnimi pripomočki, uporaba gugalnic, toboganov, vizualne igre, slušne igre, plezala, kotaljenje, skakanje v blazine).
Igre za spodbujanje koordinacije (plesne igre, igre z žogo, sonožno skakanje, igre ploskanja, posnemanja gibov, dotikanje različnih delov telesa, hoja po vseh štirih).
Spodbujanje prečkanja središčne linije telesa (poseganje z roko preko sredine, risanje na velik papir ali tablo, navzkrižni gibi-dotik nasprotne noge in roke, igre ploskanja,…).
SENZORNA INTEGRACIJA IN NEVROFIZIOTERAPIJA
Pri težavah z nerodnostjo, spotikanjem, metanjem po tleh itd. lahko pomislimo na težave pri zbiranju ter procesiranju proprioceptivnih dražljajev.
Težave s posturalno kontrolo, koordinacijo, ravnotežjem in gibanjem lahko nakazujejo na vestibularno problematiko. Na oceni senzorne integracije in nevrofizioterapije v Reha Medical, se oceni kakovost razvoja grobe motorike otroka in morebitne vzroke težav z usvajanjem le-te ter na podlagi tega oblikuje individualno prilagojen program, za podporo v nadaljnjem razvoju otroka.
KAJ JE FINA MOTORIKA?
Fina motorika zajema natančne in usklajene gibe rok, prstov in zapestja, ki so ključni za številne vsakodnevne dejavnosti. Od oblačenja, hranjenja, risanja, rezanja, umivanja, do kasnejšega pisanja,…
Pri večini otrok se te spretnosti razvijajo postopoma, skozi igro in različne izkušnje, vendar lahko pri nekaterih nastopijo težave in oteženo upravljanje finomotoričnih spretnosti.
Pri starosti 3-4 let je pričakovano, da otrok od finomotoričnih spretnosti obvlada že:
- pincetni prijem, drži barvice in riše (po navadi s štiriprstnim prijemom),
- riše preproste oblike in človeške figure v obliki glavonožca,
- uporablja pribor pri jedi,
- zmore zapenjati zadrge in preproste gumbe,
- sestavlja preproste sestavljanke,
- drži in pije s kozarca brez polivanja,
pomaga pri oblačenju in slačenju.
Če se pri omenjenih veščinah pojavljajo težave, kot so nenatančnost, nespretnost, nesamostojnost ali težave z usvajanjem le-teh, potem je dobro ugotoviti vzrok težav in pristopiti otroku na pomoč z različnimi vajami in spodbudo.
KAKŠNI SO MOŽNI VZROKI?
- Pomanjkanje izkušenj z upravljanjem drobcenih predmetov,
- nizek mišični tonus trupa in slaba posturalna kontrola: otežuje položaj otroka za mizo in pri igri s finimi predmeti),
- slaba mišična moč prstov rok,
- slaba koordinacija prstov rok ali koordinacija oko-roka,
- težave s propriocepcijo: slaba zaznava rok, dlani in prstov,
- taktilna preobčutljivost: lahko vpliva na izogibanje dotikanju in upravljanju z različnimi predmeti,
- razvojne motnje: zaostanek v razvoju, dispraksija, senzorne težave ali razvojne motnje
- pogosto povzročajo težave tudi s fino motoriko, težave z vidom ali slab vizualni fokus: onemogočajo sledenje predmetu z očmi ali finim gibom rok.
KAJ LAHKO STORIMO?
Pomembno je, da v otrokov vsakdan vključimo igre in aktivnosti, ki spodbujajo uporabo prstov, rok in oči, saj takšne aktivnosti izboljšujejo koordinacijo rok, koordinacijo oko-roka, moč prstov, natančnost in spretnost gibov.
Sestavljanje kock in puzzlov.
Gnetenje plastelina ali testa ter ustvarjanje in pomoč v kuhinji.
Risanje, barvanje, rezanje, slikanje s prsti ali čopičem.
Uporaba pincet, klešč, škarij – tvorba smiselnih opravil.
Pomoč pri pomivanju posode, zlaganju oblačil in obešanju perila.
Spodbujanje vizualnega fokusa (različni kontrasti barv, žive barve, sledenje predmetu z očmi).
SENZORNA INTEGRACIJA
Če ste opazili, da vaš otrok ne dosega pričakovanih mejnikov finomotoričnih spretnosti, potem morda kaže na potrebo po dodatni podpori. Pogosto so težave s fino motoriko povezane s težavami v
senzorni integraciji, kar pomeni, da otrok težko obdeluje, registrira, sortira in usklajuje različne senzorične informacije, kot so dotik, vid, sluh, propriocepcija ali vestibularni sistem. Kadar je ta proces moten, lahko vpliva na težave s koordinacijo gibov, vizualnim fokusom, zaznavo telesa, držo ter mišičnim tonusom in mišično močjo rok in prstov. Celotna klinična slika pa dalje vpliva na slabše
finomotorične spretnosti.
Takšni otroci potrebujejo pomoč in podporo pri lažji obdelavi dražljajev in razvoju centralnega živčnega sistema.
V Reha Medical centru naredimo individualno klinično oceno senzorne integracije vašega otroka.
Pri starosti 3-4 let je povsem normalno, da je otrok radoveden, aktiven, energičen in neprestano V gibanju, toda če otrokovo gibanje ni zgolj živahnost, ampak deluje neorganizirano, impulzivno in prekomerno, lahko to nakazuje na težave v senzorni integraciji. To pomeni, da možgani ne obdelujejo in usklajujejo dražljajev iz okolja na učinkovit način, kar nakazuje na težave v propriocepciji in/ali vestibularnem sistemu, pri otrocih pa se to kaže na način pogostega iskanja dražljajev
KAKŠNI SO MOŽNI VZROKI?
- Težave s senzorno integracijo: otrok neučinkovito obdeluje ali sprejema dražljaje, ki prihajajo v telo iz okolice, zato je pogosto v iskanju teh dražljajev, kar se kaže skozi nenehno skakanje,
tekanje, metanje po tleh, metanje stvari, grobo igro, stiskanje, zaletavanje,…takšen otrok s težavo sedi pri miru in ima lahko tudi težave s čustvenimi izbruhi in vedenjem. - Nizek mišični tonus in težave s koordinacijo: nekateri otroci imajo nižji tonus trupa, kar pomeni, da se hitro utrudijo in s težavo sedijo pri miru ali pa pogosto spreminjajo položaje telesa. To se lahko opazi kot motorični nemir, ki je sicer težava s stabilnostjo trupa in koordinacijo telesa.
- Motnja pozornosti in hiperaktivnosti (ADHD): hiperaktivnost in motorični nemir je lahko znak tudi razvojne motnje pozornosti in hiperaktivnosti.
- Čustveni in psihološki dejavniki: stres, tesnoba ali čustvena občutljivost pri otroku sprožijo razdražljivost, impulzivnost, nervozo in čustvene izbruhe, pogosto pa jih spremlja tudi motorični nemir.
- Pomanjkanje telesne aktivnosti: če otrok preko dneva nima dovolj priložnosti za gibanje, lahko to povzroči kopičenje telesne energije, kar se kaže skozi pogost nemir.
KAJ MORAMO PAZITI?
Otroška živahnost je del razvoja, zato moramo biti pozorni, če se poleg igrivosti in
energičnosti pojavlja tudi:
- motorični nemir, impulzivno vedenje, težave s čustveno regulacijo,
- težnja po iskanju dražljajev-nerodnost, nespretnost, pogosto zaletavanje, metanje po tleh,
- težko vzdrževanje fokusa, ko je otrok pri miru več kot 10 minut – npr. težko čaka v vrsti
- velikokrat se znajde v nevarni situaciji in nima občutka za varnost,
- ima težave z načrtovanjem gibanja in se težko zaigra strukturirane igre,
- težave pri samostojnosti.
KAJ NAREDITI, ČE JE PRETIRANO PRISOTEN MOTORIČNI NEMIR?
Ustvarjanje spodbudnega in senzorno “bogatega” okolja.
Zagotavljanje zadostne količine gibanja in usmerjene igre – aktivni (gibalni) odmori
Spodbujanje senzorne regulacije (težje fizične aktivnosti, kot so nošenje predmetov, plezanje, metanje, plazenje, skakanje po trampolinu,..).
Uravnavanje iskanih dražljajev (gugalnice, taktilne masaže, globoki pritiski, zibanje, težje mišične aktivnosti,…).
Strukturirano, usmerjeno in vodeno gibanje (igre z žogo, poligoni, plezanje, vožnja s poganjalcem,…).
Senzorni pripomočki za spodbujanje samoregulacije (antistres žogice, grizala, ravnotežne blazine za sedenje, obtežilni jopiči, odeje,…).
SENZORNA INTEGRACIJA
Kljub temu, da je povečano iskanje gibanja del normalnega razvoja pri starosti 3-4 let, je dobro
poznati ustrezno mero le-tega, ter uvideti, kdaj so lahko zraven pridružene še druge težave, ki lahko vplivajo na funkcioniranje otroka in družinsko dinamiko. Če je motoričnega nemira preveč in vpliva na otrokovo funkcioniranje, igro, druženje s sovrstniki, pozornost in vedenje, je dobro preveriti
morebitne težave s senzorno integracijo.
V Reha Medical centru nudimo inidvidualno klinično oceno senzorne integracije vašega otroka.
KAJ JE MOTORIČNO PLANIRANJE?
Motorično planiranje je sposobnost načrtovanja, organizacije, izvajanja in prilagajanja gibov, ki jih uporabljamo v vsakodnevnem življenju. Pri večini otrok se te spretnosti razvijajo spontano, pri nekaterih pa lahka opazimo težave pri učenju novih spretnosti, nerodnost, nesamostojnost ali
frustracije ob nalogah, ki zahtevajo zaporedje gibov.
Pri starosti 3-4 leta, bi moral otrok že biti sposoben motorično splanirati osnovne gibalne naloge, kot so:
- Pomoč pri oblačenju,
- hranjenje z uporabo pribora,
- osnovna higiena (umivanje rok, čiščenje nosu, pomoč pri umivanju zob),
- osnovne grobomotorične aktivnosti (tek, plezanje, hoja po stopnicah s prestopanjem, sonožno skakanje, brcanje in podajanje žoge, uporaba tricikla ali poganjalca),
- osnovne finomotorične spretnosti (pribor, barvanje, uporaba pincetnega prijema, …),
- prilagajanje gibanja glede na ovire v okolju,
- posnemanje preprostih vzorcev gibanja.
KAKŠNI SO MOŽNI VZROKI?
- Motnje v senzorni integraciji: lahko vplivajo na sposobnost otroka, da ustrezno zaznava in obdeluje senzorične dražljaje.
- Težave s koordinacijo: vplivajo na težje usklajevanje gibov in sekventnost gibanja.
- Nevrološki dejavniki: zakasnjen razvoj živčnega sistema ali druge nevrološke motnje.
- Dispraksija: razvojna motnja koordinacije.
- Pomanjkanje izkušenj: otroci, ki niso imeli dovolj priložnosti za prosto raziskovanje in razvijanje samostojnosti imajo pogosto težave z motoričnim planiranjem.
- Genetski dejavniki: težave z motoričnim planiranjem so lahko tudi dedne.
- Čustvene in vedenjske težave: pomanjkanje motivacije ali nerazumevanje nalog lahko vodi v tesnobo in frustracije, kar povzroča strah pred novimi situacijami.
- Motnje v razvoju: težave z motoričnim planiranjem so pogosto pridružene motnjam, kot so ADHD, avtizem, razvojni zaostanki,…
- Težave z grobo motoriko: slabo ravnotežje in koordinacija vplivata na to, da otrok težje izvaja in načrtuje gibe ali pa se izogiba gibanju.
KAKO LAHKO POMAGAMO OTROKU, KI IMA TEŽAVE Z MOTORIČNIM PLANIRANJEM?
Spodbujanje gibanja in vključevanje novih iger ter ponavljanje elementarnih gibov (plazenje, medvedja hoja, plezanje, teki, poskoki,…).
Konstrukcijske igre (sestavljanje kock, puzzlov, grajenje stolpov, igrač,…).
Spodbujanje pozornosti in koncentracije
ter razdelitev nalog na manjše korake.
Spodbujamo samostojnost otroka in mu nudimo pomoč samo takrat, ko jo resnično potrebuje.
Igre posnemanja (ples, posnemanje hoje različnih živali, igre ploskanja,…).
Če ima otrok večje težave pri gibanju, samostojnosti, načrtovanju iger ali aktivnosti, se težje znajde v skupinskih igrah, s težavo sledi navodilom in je neorganiziran lahko to nakazuje na senzorno integracijsko motnjo ali pa dispraksijo. Če opazite večje težave je dobro poiskati pomoč strokovnjaka, ki bo opravil teste in klinično oceno otroka.
V Reha Medical centru nudimo individualne terapije, prilagojene težavam otroka ter podporo staršem in edukacijo za premagovanje ovir v domačem okolju. Pomembno je, da se odkrije vzrok težave in se otroka podpre v razvoju ter se mu pomaga pri čim lažjem funkcioniranju v vsakodnevnih aktivnostih.