VOŽNJA S KOLESOM BREZ POMOŽNIH KOLES
Vožnja s kolesom brez pomožnih koles je pomemben mejnik v otrokovem razvoju, saj vključuje ravnotežje, koordinacijo, samozavest in telesno pripravljenost.
KDAJ OTROCI OBIČAJNO USVOJIJO VOŽNJO BREZ POMOŽNIH KOLES?
Večina otrok usvoji vožnjo s kolesom brez pomožnih koles med 4 in 6 letom starosti. Natančen čas je zelo individualen in odvisen od otrokovega gibalnega razvoja, predhodnih izkušenj (vožnja s poganjalcem) in samozavesti.
PREDNOSTI VOŽNJE S KOLESOM:
- Krepitev mišic nog, trupa in ramenskega obroča.
- Izboljšanje ravnotežja in koordinacije.
- Spodbujanje vzdržljivosti in telesne pripravljenosti.
- Kognitivne in psihološke prednosti: Razvoj prostorske orientacije in motoričnega planiranja, krepitev samozavesti.
- Socialne in čustvene prednosti: Družabna dejavnost z vrstniki ali družinskimi člani, spodbuja k samostojnosti in odgovornosti.
KAJ POMENI ČE OTROK PO 6. LETU ŠE NE VOZI KOLESA BREZ POMOŽNIH KOLES?
To ne pomeni nujno razvojne motnje, vendar lahko kaže na:
- Težave z ravnotežjem in koordinacijo.
Pomanjkanje gibalnih izkušenj z gibanjem, predvsem z ravnotežnimi aktivnostmi (vožnja s poganjalcem, skiro, plezanje, ipd.). - Strah in nizko samozavest.
Težave z načrtovanjem gibanja ali senzorno integracijo. - Kompenzacijski gibi-nekateri otroci zaradi težjega doseganja razvojnega mejnika začnejo uporabljati kompenzacijo, kot je recimo aktivacija neustreznih mišic, nesimetrično sedenje (nagib v eno stran) ali sključena drža pri sedenju.
- Sedenje na W (lažje sedijo tako, zaradi večje podpore telesa, vendar spodbuja šikost mišic trupa in neustrezen razvoj kolkov, kolen in gležnjev).
- Pravilna drža za ustrezen razvoj hrbtenice in mišic trupa.
KAKO SPODBUJAMO VOŽNJO S KOLESOM BREZ POMOŽNIH KOLES?
Začnemo z vožnjo s poganjalcem, na katerem trenira ravnotežje brez uporabe pedal.
Uporabljamo kolo ustrezne velikosti, da otrok s celimi stopali doseže tla.
Otroku damo čas in podporo, brez pritiska, ga pohvalimo in z besedami spodbujamo.
Vadimo v kratkih, rednih intervalih.
Dominanca rok se začne oblikovati med 2. in 4. letom starosti, vendar se popolnoma definira do okoli 6. leta starosti.
To pomeni, da večina otrok v starosti 3-4 leta že kaže preferenco ene roke (pri hranjenju, risanju, fini motoriki,…), vendar pri določenih aktivnostih še vedno uporabljajo obe roki, kar je pri tej starosti še del normalnega razvoja. Do 6. leta starosti, pa bi se dominanca roke že morala definirati, saj jo otrok potrebuje za izvajanje vsakodnevnih aktivnosti (igre, hranjenje, pisanje, delo v šoli,…).
KATERI SO MOŽNI VZROKI, DA OTROK ŠE VEDNO NE KAŽE PREFRENCE ENE ROKE?
- Genetski dejavniki: tudi dednost vpliva na razvoj dominance. Če so starši obojeročni ali so imeli težavo z razvojem dominance, potem imajo lahko podobno težavo tudi otroci.
- nezrelost možganske lateralizacije: lateralizacija je pojem, ki pomeni prevzem dominance ene možganske hemisfere. Zapoznela lateralizacija lahko pomeni nedefinirano ročno dominanco
- nevrološki dejavniki: nevrološka stanja, možganske poškodbe ali druge razvojne motnje lahko vplivajo na senzomotorični razvoj otroka in posledično tudi razvoj dominanc.
- senzorne disfunkcije: otrok, ki ima težave s centralno predelavo senzornih dražljajev, predvsem taktilnih, proprioceptivnih in vestibularnih, ima lahko težave z razvojem dominanc.
- dispraksija: otrok, ki je dispraktičen in ima težave z motoričnim planiranjem, torej načrtovanjem, organizacijo, koordinacijo in izvajanjem motoričnih nalog, ima pogosto težave tudi z vzpostavljanjem dominantne strani telesa.
- okoljski dejavniki: starši pogosto nevede spodbujajo uporabo predvsem desne roke, kar lahko težava pri otrocih, pri katerih se razvija levostranska dominanca. To vodi v slabo definirane dominance ali težave s finomotoričnimi spretnostmi. Prav tako med okoljski dejavnike spadajo še morebitne poškodbe roke, pomanjkanje priložnosti za razvoj
dominance, posnemanje vrstnikov ali staršev in podobno.
KAJ LAHKO NAREDIMO?
Vaje za krepitev mišičnega tonusa, mišične moči in sklepne stabilnosti (medvedja hoja,
kobacanje, igre na trebuhu, plazenje čez ovire, »samokolnica« s podporo preko medenice,…)
Igre s simulacijo “padanja” (nadzorovani padci na mehko podlago, guganje na žogi z glavo in rokami naprej, da spodbudimo uporabo rok, nežni potiski v vse smeri v sedečem položaju,…).
Zagotovitev varnega okolja v katerem postavimo različne ovire, da otroka “spodbudimo” k varnemu padcu.
RAZVOJNO NEVROLOŠKA OBRAVNAVA in SENZORNA INTEGRACIJA
Prestrezne reakcije so ključnega pomena za otrokovo varnost in razvoj ravnotežja, saj mu omogočajo, da se ob izgubi stabilnosti refleksno zaščiti z rokami. Če pri svojem otroku opazite, da teh reakcij ne razvija ustrezno ali se ne opira na roke pri padcu, je to lahko znak, da potrebuje dodatno podporo pri
razvoju.
v Reha Medical centru tekom kliničnega pregleda otroka ugotovimo, kje so odstopanja v razvoju in kje vzroki težav. S ciljno in individualno usmerjeno terapijo razvojno nevrološke obravnave in senzorne integracije, pri otroku spodbujamo razvoj le teh, ki so osnova za varno gibanje in hojo.
Pincetni prijem je finomotorična spretnost, s katero otrok prime majhen predmet s konicami prsta palca in kazalca. Ta spretnost se razvije okrog 9. do 12. meseca starosti in je pomembna za razvoj finemotorike, grafomotorike ter za hranjenje.
KAKŠNI SO LAHKO VZROKI?
- Otrok ima še vedno »škarjast« prijem (prime s palcem in stranskim delom kazalca) ali prijem v pesti,
- težave z zaznavo telesa, kar mu onemogoča natančno izvajanje gibov s prsti ali poseganje po
predmetu, - težave s prostorsko orientacijo,
- težave s koordinacijo in bilateralno koordinacijo,
- šibkejši mišični tonus trupa, rok in prstov.
KAJ LAHKO STORIMO?
Igre z drobnimi predmeti (pobiranje koškov hrane, kamenčkov, cofkov,…) ter igranje z različnimi taktilnimi materiali (koruza, riž, vata, plastelin,…) – spodbujanje razvoja senzorike
Spodbujanje trebušnega položaja
Uporaba pincete ali kuhinjskih klešč
Spodbujanje grobe motorike za izboljšanje koordinacije, ravnotežja, zaznave telesa in
prostorske orientacije.
SENZORNA INTEGRACIJA
Če pri otroku opažate slab in neustrezen pincetni prijem, lahko to kasneje pomeni težavo v finomotoričnih spretnosti, pri hranjenju, risanju in pri grafomotoriki. Če malček v starosti 10-12 mesecev še vedno uporablja pest za prijemanje stvari ali ne zmore prijema drobnih stvari je to lahko znak, da potrebuje dodatno spodbudo in vajo.
V Reha Medical centru tekom klinične ocene senzorne integracije ocenimo vzrok težav, ki lahko nakazuje na slabšo zaznavo telesa (propriocepcijo), težave s predelovanjem
taktilnih dražljajev ali vestibularnega sistema (drža, tonus, ravnotežje, prehajanje preko srednje linije telesa, koordinacija rok).
Z veseljem Vam in Vašemu otroku pomagamo do kvalitetnega razvoja in premagovanja ovir v vsakodnevnem življenju.