KAJ JE KOBACANJE?
Iz plazenja po trebuščku otrok preide na kobacanje po vseh štirih. Gre torej za obliko gibanja, pri kateri se otrok premika naprej ali nazaj na vseh štirih – s pomočjo rok (opora na iztegnjene dlani) in nog (opora na kolenih).
Otrok usvoji kobacanje ponavadi nekje med 7. in 9. mesecem starosti, lahko pa tudi nekoliko
kasneje.
- Gre za koordinirano uporabo roke in istočasno nasprotne noge.
- Izboljša se mišična moč v trupu, ramenskem obroču, vratu in rokah.
- Razvija se koordinacija in bilateralna koordinacija, s tem pa razvoj možganov.
- Izboljša se zavedanje telesa ter vizualno zaznavanje in fokus.
ASIMETRIČNO KOBACANJE
Asimetrično kobacanje se pojavi takrat, ko otrok uporablja večinoma eno roko in eno nogo namesto izmenične uporabe obeh rok in nog.
Zakaj pride do asimetrije pri kobacanju?
- Mišično neravnovesje – ena stran telesa bolj dominantna in močna, medtem ko je druga šibkejša.
- Razvoj koordinacije še ni optimalen.
- Asimetrija, ki vztraja že iz prejšnjih razvojnih faz (asimetrije prisotne pri obračanju, pivotiranju, plazenju).
Posledice asimetričnega kobacanja:
- Otrok ima težavo z razumevanjem svoje srednje linije, kar vpliva kasneje na uporabo obeh strani telesa hkrati.
- Asimetrija lahko vztraja in se kaže tudi v kasnejših gibalnih vzorcih (pri vstajanju, hoji …).
- Posledice se lahko kažejo kasneje tudi v drži otroka.
KAKO PREPOZNATI ASIMETRIČNO KOBACANJE?
- Otrok eno nogo vleče za seboj.
- Medenica je velikokrat pomaknjena na eno stran.
- Lahko je v to stran ukrivljena tudi hrbtenica.
KAKO LAHKO SPODBUJAMO USTREZEN RAZVOJ KOBACANJA PRI OTROKU?
Otrok naj večino časa preživi na nedrseči podlagi na tleh
Omogočite optimalno raziskovanje prostora in okolice
Spodbujanje kobacanja preko igrač – poseganje po igračah, ki so izven otrokovega dosega
V kolikor je prisotna asimetrija, spodbujajte uporabo roke in noge, ki jo otrok »zanemarja«
RAZVOJNO NEVROLOŠKA OBRAVNAVA
V Reha Medical centru s pomočjo razvojno nevrološke obravnave ocenimo stanje otroka in možne vzroke kasnitve doseganja razvojnega mejnika. Pri terapiji uporabljamo različne tehnike za spodbujanje željenih gibalnih vzorcev, krepitev mišičnega tonusa in moči.
Starše educiramo o ustreznem rokovanju, inhibiciji neželenih vzorcev gibanj, asimetrije ter jih naučimo pravilnega izvajanja vaj v domačem okolju.
Tovrsten položaj je pri otrocih precej pogost in nam daje občutek, kot da je ta položaj za otroka udoben, saj ga pogosto zavzamejo med igranjem na tleh in v njem zdržijo kar precej časa. Omenjen položaj otroku omogoča zelo široko oporo v primerjavi z navadnim sedenjem, kjer se tal dotikajo samo z medenico in stopali. Poleg široke opore ta položaj otroku omogoča vzdrževanje pokončne drže, vendar brez uporabe moči mišic centra telesa oziroma aktivacije trebušnih mišic. V W sedu bomo skoraj zagotovo našli otroke, ki imajo precej šibke tiste mišice, ki vzdržujejo pokončno telesno držo otroka.
KAKŠNE SO LAHKO POSLEDICE SEDENJA NA W?
Vestibularne in razvojne težave, ki se lahko pojavijo kot posledica W seda v kasnejšem obdobju so:
- slabše ravnotežje,
- nespretnost in slabša groba motorika,
- slabša fina motorika in kasneje težave pri pisanju in branju, šolskemu delu
- skolioza, bolečine v hrbtenici,
- hoja po prstih, hoja z obračanjem stopal navznoter (X položaj nogic),
- ploska stopala,
- mišična nesorazmerja, ki spremenijo položaj kolka, kolen in stopal,
- zakrčenost ali skrajšave zadnjih stegenskih mišic,
- neustrezen razvoj kolkov,
- bolečine in težave med gibanjem,
- nizek mišični tonus oz. šibke mišice trupa (jedra telesa).
KAJ POMENI W SEDENJE?
Žabji sed, oziroma sedenje na W, bi lahko opisali kot položaj med klečanjem in sedenjem, pri katerem so kolena močno pokrčena, zadnjica pa je na tleh ujeta med obema nogama.
Če otroka pogledamo iz ptičje perspektive bomo opazili, da s položajem svojih nog oblikuje črko W.
KAJ LAHKO STORIMO, ČE OTROK POGOSTO ZAVZEMA TOVRSTNI NAČIN SEDENJA NA W?
Prehajanje med bočnim (stranskim) sedenjem: začnimo s sedenjem na eni strani, premaknemo se iz tega položaja na kolena, nato na drugo sedečo stran, ne da bi roke spustili na tla. Ni enostavno! Priključimo lahko različne igre, kot je pobiranje in prenašanje igrač, lovljenje in podajanje žoge, dotikanje (slikanje) z dlanmi po podlagi,…
»Hoja po zadnjici«: v sedenju z iztegnjenimi nogami naprej, se premikamo tako, da najprej od tal odlepimo eno stran zadnjice in se pomaknemo naprej (podaljšamo nogo), nato enako ponovimo z drugo stranjo. Aktivnost lahko spremenimo v tekmovanje pri otrocih.
Aktivnosti na veliki žogi: Velika žoga predstavlja idealen pripomoček za igro in istočasno krepitev mišic trupa ter povečevanje njegove stabilnosti. Ob sedenju na žogi lahko postopoma izmenično dvigamo nogi, v principu visokega korakanja, pri tem spreminjamo položaj rok. Otroku lahko ob sedenju na žogi ponudimo različne aktivnosti/igre, kot so pobiranje predmetov iz različnih višin in prenašanje le teh na različna mesta.
Aktivnosti za raztezanje mišic zadnje strani stegna: branje in poslušanje pravljic s sedenjem npr. ob steni, pri čem so noge iztegnjene naprej. Preko igre postopoma spodbujamo otroka, da postopno prehaja v še večje raztezanje s pomikanjem trupa naprej, medtem ko noge (kolena) še vedno ostajajo iztegnjena. Pri tem moramo biti pozorni, da se hrbtenica prekomerno ne izboči (grba).
RAZVOJNO NEVROLOŠKA OBRAVNAVA
Kadar je le mogoče, poskusite odvrniti tovrstno sedenje na W. A samo spreminjanje položajev “ni dovolj”. Svetovali bi, da pri otroku poskusimo okrepiti mišice trupa in zmanjšati napetost v zadnjih stegenskih mišicah. Če ima otrok slabo mišično ravnovesje ali nizek mišični tonus, je optimalno, da ga poskušamo spodbuditi k izvajanju aktivnosti, ki bodo vplivale na te dejavnike in se mu pri sedenju ne bo treba zanašati na širšo podporno podlago. Vse to lahko počnemo preko igre in različnih aktivnosti. V primeru, da so razvojno gibalne ovire močneje zastopane pri otroku, ali njihove posledice ovirajo nadaljnji senzo-motorični razvoj, se je optimalno za pomoč obrniti na razvojnega (nevro) fizioterapevta.
V Reha Medical centru s pomočjo razvojno nevrološke obravnave ocenimo stanje otroka in možne vzroke kasnitve doseganja razvojnega mejnika. Pri terapiji uporabljamo različne tehnike za spodbujanje željenih gibalnih vzorcev, krepitev mišičnega tonusa in moči. Starše educiramo o ustreznem rokovanju, inhibiciji neželenih vzorcev gibanj, asimetrije ter jih naučimo pravilnega izvajanja vaj v domačem okolju.