Bolečina v rami ima lahko več vzrokov – kaj je dobro vedeti?

Bolečina v rami je nemalokrat prisotna pri ljudeh, neodvisno od starosti. Lahko se pojavljajo pri mladih, tudi pri športno rekreativno dejavnih, ali delovno aktivnih posameznikih in niso le del staranja. Velikokrat je intenziteta bolečine lahko tolikšna, da osebi precej onemogoči izvajanje različnih dnevnih aktivnosti, prav tako pa tudi gibalnih in delovnih, kar lahko pelje v bistveno poslabšanje funkcionalne kakovosti življenja.

Eden od najpogostejših vzrokov bolečine v rami je kalcinacija ramen, katera prizadene tretjino prebivalstva. Stanje je izjemno frustrirajoče, saj povzroča visoko intenziteto bolečine, katera lahko traja več mesecev, posledično omejeno gibljivost, zmanjšano funkcijo roke in nemalokrat tudi motnje spanja, saj se bolečina pogosto pojavlja po daljšem mirovanju.

Kaj vse je sploh lahko vzrok bolečine v rami?

Najpogostejši vzrok bolečine v rami se pojavi, ko se kite rotatorne manšete ujamejo pod kostno območje v ramenu, imenovanem akromion. Situacija vodi v vnetni proces in lahko nadalje tudi v poškodbo tkiva, saj le to po dolgotrajnejšem vnetju postane izrazito porozno in manj odporno. Omenjeno stanje imenujemo tendinitis rotatorne manšete ali burzitis, kateri navaja vnetje subakromialne burze.

Kalcinacija ramen, znana tudi kot kalcinacijski tendinitis ramena, se pojavi, ko se v tetivi rotatorne manšete prično tvoriti in nalagati kalcijevi kristali. Tetive rotatorne manšete povezujejo našo nadlaket z ramo, zato običajno kalcijeve usedline na tem mestu povzročijo hude bolečine v rami in omejeno gibanje.

Zakaj se v rami nalaga kalcij?

Natančen vzrok zakaj prihaja do odlaganja kalcija v ramenih ni znan. Nastanek lahko pripišemo določenim stanjem, ki vključujejo kopičenje kalcija v telesu. To so hormonske spremembe, katere navadno vključujejo motnje v delovanju ščitnice in različne presnovne motnje, kamor sodi na primer sladkorna bolezen. Velikokrat je nalaganje kalcija pogostejše pri ženskah, v starosti od 40 do 60 let, prav tako pa so precej ogroženi tudi ljudje, pri katerih je uporaba rok pogostejša pri delu ali športu. Prav tako lahko nalaganje kalcija povzroči tudi padec na ramo. Razlikujemo tri stopnje kalcinacije in zadnja, t.i.resorptivna, je najbolj boleča.                                    

Kako prepoznate kalcinacijo ramen?

Običajno nalaganje kalcijevih kristalov v rami povzroča hude bolečine v rami in togost. Pogosto je bolečina tako močna, da otežuje spanje. Prav tako veliko težavo povzroča dvigovanje in zasuk roke v različnih smereh, kar je vedno bolj omejeno. RTG (rentgenski posnetek) rame navadno pokaže večje in trde usedline oziroma kristale, medtem ko lahko UZ (ultrazvok)prikaže tudi manjše, pri tem pa definira tudi stopnjo kalcinacije, na podlagi katere je možno opredeliti, ali je stanje vzrok bolečine, zaradi katere prihaja pacient. Pomembno je torej razumeti, da prisotnost kalcija na rentgenskem posnetku ne pomeni nujno, da je kalcij tisti, ki povzroča bolečino.

Kako ločimo kalcinacijo in zamrznjeno ramo (frozen shoulder)?

Kalcinacijski tendinitis v primerjavi z zamrznjeno ramo je občasno težko razlikovati. Navadno se kalcinacijski tendititis rame pojavi nenadoma (čeprav ne vedno), omejeno je gibanje le v eni ravnini, v primerjavi z zamrznjeno ramo, kjer je omejitev gibanja omejena na vse ravnine oziroma smeri. Kljub temu je še vedno izziv razlikovati med temi pogostimi boleznimi ramen v zgodnjih fazah. Včasih je za pomoč pri diagnozi potrebna MRI (magnetna resonanca).

Zamrznjena rama oziroma adhezivni kapsulitis opredeljuje stanje, za katerega sta značilna togost in bolečina v ramenskem sklepu. Znaki in simptomi se običajno začnejo postopoma, sčasoma se poslabšajo in nato izzvenijo, običajno v enem do treh letih. Stanje prizadene ramenski sklep. Rama je  sestavljena iz treh kosti, ki tvorijo kroglasti sklep. To so nadlahtnica, lopatica in ključnica. Ramenski sklep obdaja tudi tkivo, ki drži vse skupaj in to se imenuje ramenska kapsula. Z zamrznjeno ramo postane kapsula tako debela in tesna, da jo je težko premakniti. Nastanejo trakovi brazgotinskega tkiva in manj je tekočine v sklepu, imenovane sinovialna tekočina, katera omogoča drsenje v sklepu.

Bolečine v rami lahko povzročijo tudi:

• Artritis (obraba) v ramenskem sklepu
• Poškodbe rotatorne manšete
• Zlomljena ramenska kost
• Izpah rame
• Bolečinske oziroma prožilne točke (trigger points)

Kako si lahko poškodujemo rotatorno manšeto?

Rotatorna manšeta je skupina mišic s pripadajočimi kitami v rami. Pomaga dvigniti in zasukati roko, prav tako stabilizirati (obdržati) ramenski sklep na mestu. Toda včasih se tetive rotatorne manšete strgajo, ali jih stisnejo kosti, katere jih obkrožajo. Poškodba, na primer padec na roko, ali obraba, lahko povzroči prav  to. 

Rotatorno manšeto sestavlja skupina mišic

Na vrhu leži supraspinatusna mišica. Njena tetiva potuje pod kostjo na zunanji strani rame (akromion). Omenjena tetiva je najpogosteje poškodovana zaradi svojega položaja med kostmi. Ko se vname (boli in oteče), se lahko stisne med obema kostema.

Kako vemo, da je poškodovana rotatorna manšeta?

Poškodba rotatorne manšete  navadno povzroča topo bolečino v rami, katera se pogosto poslabša z uporabo roke v odmiku od telesa. Omenjene poškodbe so pogoste in se s starostjo povečujejo. Navadno se pojavijo pri ljudeh, z delom, katero zahteva večkratno izvajanje gibov rok nad glavo.

Če je poškodovana rotatorna manšeta, je bolečina običajno na sprednji ali zunanji strani rame. Ta bolečina se običajno poveča ob dvigu roke ali bremena nad glavo. Bolečina je lahko dovolj močna, da prepreči izvajanje tudi najpreprostejših opravil. Pogosta je bolečina ponoči, navadno z intenziteto, da nas zbudi iz spanca. Lahko se poslabša tudi ob ležanju na prizadeti strani oziroma ramenu.

Ločimo več tipov poškodb rotatorne manšete: utesnitveni sindrom (impingement sindrom), raztrganina in preobremenitveni tendinitis.

Oglejte si video prikaza poškodbe rotatorne manšete:

Kako si lahko pomagamo sami?

1. Razbremenitev ramenskega sklepa z vajami za ramena

• Nihajne vaje – Vstanite in se nagnite, tako da ste obrnjeni proti tlom. Naj bo vaša boleča roka visi naravnost navzdol in z njo rišemo kroge v zraku. Začnite z majhnimi krogi in nato narišite večje. Te vaje ponovite 5 do 10-krat čez dan. Če imate bolečine, prenehajte. Poskusite lahko znova pozneje.
• Večkrat razbremenite ramena s počasnim kroženjem ramen v obe smeri, nagibanjem ramen nazaj – naprej in navzgor – navzdol. Pri tem lahko dodate tudi gibanje z glavo.
• Se s hrbtom postavite pred steno in se z zadnjim delom glave, rameni, nogami in petami dotikate stene. Ramena potisnite nazaj v steno. Držite čim dlje.
• Ko vaša bolečina izgine, poskusite dodati splošne vaje za gibljivost in postopoma tudi za moč s premagovanjem lahkih bremen (proste uteži, naprave, …).
• Program aerobne vadbe bo pomagal izboljšati pretok krvi v tetivo ali burzo. Pretok krvi bo pomagal zmanjšati bolečino. Kadilci bi morali opustiti kajenje, da bo več kisika doseglo poškodovano tetivo. To bo pripomoglo k hitrejšemu celjenju poškodbe.

2. Pomembna je pravilna drža

Pravilna drža ramen lahko pomaga preprečiti bolečine v rami. Mnogi ljudje z bolečinami v rami pogosto dvignejo ali nagnejo ramena naprej. Prizadevajte si, da ste vedno pozorni na svojo držo, pri čem naj bodo ramena v srednjem položaju, ki razbremeni napetost mišic in tetiv.

3. Pazimo na ergonomijo dela v službi ali doma

Zajemanje ergonomskih položajev ali ergonomska ureditev delovnega mesta pogosto pripomore k zmanjšanju obremenitev ramenskega sklepa in pripadajočih mišic. Vedno stremimo k temu, da se, kolikor je moč, izogibamo pretiranim enostranskim, ponavljajočim se gibanjem, predvsem z višjimi obremenitvami rok nad nivojem ramen oziroma glave.

Kaj je dobro vedeti in upoštevati pri boleči rami?

Bolečina v rami je dolgotrajna in terja svoj čas zdravljenja. Kasneje, ko pristopimo k reševanju vzroka bolečine, daljša je rehabilitacija in okrevanje. Okrevanje je odvisno glede na naravo in vrsto poškodbe ali motnje, navadno je možno popolno okrevati, vendar pogosto še vedno veliko ljudi navaja, da njihova rama ni enako močna in odporna, kot je bila pred nastankom bolezni.

Kdaj k zdravniku ob bolečinah v rami?

V primeru padca, poškodbe ali nenadne ostre bolečine, ki kljub počitku ne pojenja, je nujno čim prej obiskati zdravnika. Prav tako je dobro obiskati zdravnika, če se izgublja moč roke ali nazadovanje stanja kljub rehabilitaciji. Določena vrsta poškodbe ali stanj lahko zahteva operacijo, občasno predpis protivnetnih in protibolečinskih zdravil. Velikokrat pa je tudi za uspešno rehabilitacijo pomembna pravilna diagnoza, ki ponazarja vzrok problema.

Kdaj na fizioterapijo za ramo?

Prvi korak fizioterapevtske obravnave vključuje klinično fizioterapevtsko oceno z anamnezo in provokativnimi testi ter meritvami, kar bo fizioterapevtu pojasnilo širše ozadje in stanje nastale situacije, na  podlagi katerega bo moč definirati ustrezen fizioterapevtski program obravnave.

V prvi vrsti bo obravnava zajemala rabo aparaturnih tehnik, kjer so v ospredju visoko intenzivne tehnologije (HIL laser, Tecar, udarni valovi, visokointenzivna magnetna terapija), katere bodo zavirale proces vnetja, izboljšale prehrano tkiva in pripomogle k njegovi regeneraciji in k zmanjšanju bolečine.

K aparaturni obravnavi je pomembno, da bo prizadeto območje obravnavano tudi manualno, pri čem so pogosto uporabne različne tehnike mobilizacije, katere bodo prispevale k pridobivanju večje gibljivosti z namenom vračanja funkcije roki.

Nikar ne gre pozabiti tudi na samostojno izvajanje vaj za spodbujanje obsega gibanja in pridobivanje moči, pri čem je zelo pomembno, da so vaje individualno prilagojene, prikazana in vodene vsakemu posamezniku posebej, glede na njegov problem. V nasprotnem primeru lahko z gibanjem stanje oziroma bolečino še poslabšamo.

Vir: 1. Kako pozdraviti bolečo ramo