Carski rez in okrevanje [posledice in brazgotina]
Carski rez in okrevanje: posledice in brazgotina
Carski rez je operacija, pri kateri se prerežeta trebušna stena in maternica z namenom poroditve novorojenčka. Sledi zašitje maternice in šivanje trebušne stene. V kolikor carski rez poteka brez zapletov, običajno traja 30 minut, v nasprotnem primeru pojava zapletov pa se lahko čas operacije bistveno podaljša. Obstajata dva načina operativne izvedbe carskega reza, katera se razlikujeta v smeri reza: klasični navpični rez in vodoravni bikini rez. Ker vsakršen operativni poseg pomeni travmo in nenaraven poseg v telo, ima lahko številne posledice, ki vplivajo na nadaljnjo kakovost življenja. Optimalno okrevanje je tako ključno v preprečevanju zapletov, kjer pa posameznica in njena ozaveščenost igra veliko vlogo. (Vir 1)
Posledice po carskem rezu
Že sama nosečnost in porod povzročita ogromne spremembe v telesu matere. Kljub dejstvu, da carski rez predstavlja nujni zdravstveni poseg, vse skupaj prinaša številne zaplete in posledice. V kolikor se zapleti pojavijo že tekom posega, ali v času 30 dni po posegu, govorimo o zgodnjih posledicah, medtem ko se lahko nekatere pojavijo leta po porodu.
Zgodnje posledice carskega reza navadno vključujejo težave s celjenjem rane, pri čem ključno vlogo igra primerna oskrba rane in počitek ter razbremenitev matere. S tem razlogom v obdobju, imenovanem puerperij, odsvetujemo vsakršno prekomerno naprezanje, telovadbo ali krepitev ohlapne trebušne stene. Omenjeno obdobje varovanja telesa matere zajema nekje 6 do 8 tednov po porodu, na kar se svetuje postopno povečevanje obremenitev.
Med pozne posledice prištevamo številna stanja, ki so največkrat povezana z brazgotino. Le ta lahko povzroča številna neugodja, bolečinska stanja ter zmanjšano funkcionalnost posameznice. V procesu rehabilitacije navadno velikokrat brazgotinam ne namenjajo velike pozornosti, kar pomeni vstopno napako v procesu uspešnega okrevanja.
Poznamo posledice brazgotine po carskem rezu?
Prekinitev področja kože lahko privede do številnih simptomov, kateri ni nujno, da so omejeni samo na predel, kjer se brazgotina nahaja. Tako lahko brazgotina po carskem rezu, poleg:
- vlečenja kože,
- omejene razteznosti,
- slabega estetskega videza,
- preobčutljivost področja,
- mravljinčenja, zbadanja, pekočega občutka, …,
privede do številnih resnih stanj posameznice, kot so:
- preobsežne, dolgotrajne in boleče menstruacije
- neplodnost,
- endometrioze,
- boleči spolni odnosi,
- kronične bolečine v spodnjem delu trebuha ali medenici.
Lahko pa so brazgotine na področju trebuha glavni krivec za:
- kronične bolečine v hrbtenici,
- težave s koleni,
- težave s prebavo, odvajanjem in napihnjenostjo,
- težave s prekrvavitvijo (hladne noge, nemirne noge),
- spremembo drže telesa.
Ključni nasveti za temeljito okrevanje
Brazgotin ni možno popolnoma odpraviti, ne glede na čudežne obljube, ki jih velikokrat prebremo na spletu, lahko pa izboljšamo njeno funkcionalnost, videz in počutje posameznice.
1. nasvet (okrevanje po posegu, rana)
Počivajte, kolikor in kadar je mogoče. Imejte na dosegu roke vse, kar boste potrebovali vi in vaš otrok. Prvih nekaj tednov se izogibajte dvigovanju in težjim obremenitvam (stopnice,..). Spremljajte rano – v kolikor rez postane rdeč, otekel, iz katerega izhaja izcedek, se obrnite na ginekologa.
2. nasvet (obravnava brazgotine)
Povečanje elastičnosti brazgotine, njene gibljivosti, ločevanje zlepljenih tkiv, izboljšanje prekrvavljenosti in zmanjšanje zadebelitve brazgotine je ključno za preprečevanje njenih posledic. Pri tem lahko fizioterapija igra pomembno vlogo, pri čem je ključnega pomena tudi edukacija matere o nadaljnji obravnavi brazgotine tudi v domačem okolju. V našem Centru Reha MedicaL pri obravnavi posameznice po porodu posvečamo brazgotinam primarno vlogo, tako po carskem rezu, kot prerezu presredka (epiziotomiji).
3. nasvet (trebušno dihanje)
Rast ploda omejuje raztegljivost pljuč in pljučno kapaciteto nosečnice, funkcionalnost glavne dihalne mišice pa se zmanjša, kar oslabi preskrbo telesa s kisikom. Ker trebušna diafragma sodeluje z globokimi mišicami, odgovornimi za stabilnost hrbtenice, za zakrčenost mišic in nastankom bolečin, je pravilno trebušno dihanje izjemno pomembno. Obe roki položimo na trebuh in z visoko pozornostjo počasi in globoko vdihnemo samo v področje trebuha. Dihanje za 5 sekund zadržimo, na kar počasi in mirno izdihnemo. Postopek parkrat ponovimo.
4. nasvet (vaje za trebušne mišice)
Med nosečnostjo trebušne mišice zelo oslabijo, ki pa so na drugi strani odgovorne za pravilno telesno držo. Zelo pomembno je, da se globoke trebušne mišice pravilno krepijo že med nosečnostjo, ki pa zaradi sprememb težišča in teže nosečnice do časa, ko bodo že negovale otroka, hrbtenici še ne bodo zagotavljale zadostne opore. Svetuje se obisk pri fizioterapevtu, specializiranem na področju pre in ponatalne fizioterapije (obravnave nosečnic in porodnic), ki bo oblikoval varen individualni program glede na obdobje v nosečnosti, ali po porodu. Pomembno je zavedanje, da vsakršna vadba, ali t.i. klasična vadba za krepitev trebušnih mišic (trebušnjaki ipd.) povzroči pri nosečnici in porodnici z zapleti, kot so bolečine v križu, medenici, diastazi rectus abdominisa (razmiku preme trebušne mišice), …, veliko večjo škodo, kot korist.
5. nasvet (vaje za mišice medeničnega dna)
Ključno vlogo za nastanek številnih zapletov po porodu nosijo prav mišice medeničnega dna. Te so odgovorne za stabilnost organov v medenici, stabilnost hrbtenice, zmožnost preprečevanja uhajanja urina ter optimalno spolno doživljanje. Krepitev omenjenih mišic se svetuje že v porodnišnici (po odstranitvi urinskega katetra v primeru carskega reza). Z največjo močjo je potrebno stisniti mišice okoli vseh genitalnih odprtin, z občutkom stiska in dviga presredka navznoter. Stisk je potrebno zadržati do 10 sek, postopek ponoviti 10 krat, glede na zmogljivost posameznice. Pomembno je pri tem ne krčiti mišic zadnjice, stegen in trebuha. Omenjenemu načinu izvedbe se kasneje dodaja specifična obremenitev, ki vključuje izvedbo stiskov z višjo hitrostjo. Tudi omenjena vadba lahko v primeru napačne izvedbe prinaša več škode, kot koristi, zato prav tako svetujemo posvet pri fizioterapevtu, speciliziranem za obravnavo motenj medeničnega dna, ki bo vodil skozi pravilno in varno izvedbo.
6. nasvet (sprehodi)
Hoja in zmerna aktivnost dokazano lajša bolečine. Sprehodi s krajšimi razdaljami lahko pomembno pripomorejo h krepitvi mišic, ki telo držijo v vzravnanem položaju ter izboljšujejo stabilnost trupa, obenem pa telo ustrezno prekrvavijo in preskrbijo s kisikom.
7. nasvet (pravilno rokovanje z dojenčkom)
Baby handling oziroma metoda pravilnega rokovanja z dojenčkom je splošno uporabna že od prvega dne rojstva otroka in se spodbuja k uporabi tudi pri otrocih, ki nimajo razvojnih težav. Z uporabo pravililnih načinov obračanja, dvigovanja, pestovanja, hranjenja – kupčkanja otroka itd. spodbujamo pri otroku optimalen senzo-motoričen razvoj in uspešno prehajanje skozi razvojne mejnike v prvem razvojnem obdobju), mamica pa na drugi strani skrbi za optimalno zajemanje položajev med negovanjem otroka.
8. nasvet (dojenje / hranjenje)
Zelo pomembno je zajemanje optimalnih položaj mamice med dojenjem / hranjenjem, pri čem naj bo roka, ki podpira dojenčka podprta z blazino, da so vratne mišice v sproščenem položaju brez napetosti. Med hranjenjem položaj otroka menjujemo med levo in desno stranjo, da zmanjšamo pritisk na živec pri komolčni gubi in s tem preprečimo težave z mravljinčenjem in bolečino v rokah.
9. nasvet (psihično počutje)
Po porodu so obdobja žalosti oziroma otožnosti in depresivnih težav lahko zelo pogosta in povsem normalen pojav zaradi hormonskega neravnovesja. Ključnega pomena je, da se posameznica zaupa partnerju ali izbranemu zdravniku, ki bo preveril čustveno razpoloženje in v primeru hujših težav pristopil k ustreznemu zdravljenju, katero bo omogočilo normalizacijo psihičnega počutja in dobro kakovost življenja posameznice po porodu.
10. nasvet (telesna aktivnost)
Zelo pomembno je, da posameznica nadaljuje z redno telesno aktivnostjo tudi po porodu, ki pa mora biti postopna, še posebej neobremenjujoča v prvih dveh mesecih. V kolikor se posameznica pred nosečnostjo ni redno ukvarjala s telesno aktivnostjo, naj z njo po varnem obdobju osmih tednov po porodu prične postopno in z nizko intenzivnostjo.
1. Več o tem