RehaMedicAL

Kako s terapijo senzorne integracije in Forbrain slušalkami pomagamo otroku s težavami slušnega procesiranja?

  • Se vam pogosto zdi, da vas otrok ignorira, presliši ali ne sliši določenih stavkov?
  • Imate občutek, da je potrebno večkrat ponoviti isto stvar pa še vedno ne razume kaj želite od njega?
  • Vas kljub glasnemu pozivu presliši, po drugi strani pa ob najnižji jakosti najljubših besed, kot so »sladoled« ali »igra« skoči pokonci?
  • Ga hitro zmoti določen zvok ali hrup, kot je zvok kosilnice, pralnega stroja, sesalca ali fena?
  • Kljub domnevi, da nas otrok ignorira, lahko hitro ugotovimo, da gre za motnjo slušnega procesiranja, ki je ključno za sprejemanje in obdelovanje slušnih informacij.

Več o procesiranju slušnih podatkov, ter kako lahko otroku pomagamo pri auditornih težavah si lahko preberete v spodnjem članku.

Vir: https://therapy-solutions.net/services/pediatrics/conditions/central-auditory-processing-disorder

Kaj je slušni sistem in na kakšen način deluje?

Slušni ali auditorni sistem je del senzoričnega sistema, ki je odgovoren za sprejemanje slušnih informacij iz okolja. Je pomemben del vsakdana, saj omogoča sporazumevanje, zaznavanje okolice in ljudi okoli nas. Igra ključno vlogo pri učenju in razumevanju, saj se jezika učimo s posnemanjem zvokov, ki jih slišimo. Je torej temelj za uspešno funkcioniranje in polno delovanje otrok v vsakodnevnem življenju.

Da lažje razumemo probleme in izzive, s katerimi se spopadajo otroci s težavami na auditornem sistemu, moramo razumeti sam slušni sistem. Že sam organ za sluh (uho) je oblikovan tako, da lažje sprejema zvočne informacije iz okolja in jih preusmerja dalje v slušni kanal. Zvočni valovi sprožijo vibracije na bobniču, te pa dalje gibanje treh majhnih slušnih koščic v srednjem ušesu (kladivce, nakovalce in stremence). Koščice še povečajo vibracije proti membrani, preko katere vstopajo v notranje uho, ki ga imenujemo polž.

Znotraj tega organa se vibracije predelajo v impulze, ki po centralnem živčnem sistemu potujejo do slušnega dela možganov, ki se nahaja v senčnem režnju. Tam se te informacije ustrezno predelajo in popredalčkajo. Možgani morajo biti sposobni te informacije sprocesirati in ločiti pomembne informacije od nepomembnih, ter v skladu s tem, podati ustrezen odgovor, ki se lahko kaže preko motorike, vedenja, odziva ali govora. 

Vir: https://www.svtaudiology.com/the-auditory-system.

Kot lahko vidimo, gredo slušne informacije preko verige dogodkov, pri katerih gre lahko marsikaj narobe. V primeru, da je slušno procesiranje moteno, se lahko pri otrocih pojavljajo težave s slabo pozornostjo in koncentracijo (ADHD), z govorom, učenjem, preobčutljivostjo na določen zvok, težave s socialnimi stiki, razumevanjem, poslušanjem, čustvovanjem in še marsikatere druge.

Zakaj je pravilno delovanje slušnega sistema tako pomembno pri otroku?

Kot smo že zgoraj navedli, je slušni sistem ključen za vsakodnevno funkcioniranje otrok. Dojenčki se prvič srečajo z zvokom že v maternici, kjer slušni sistemi sprejemajo nizkofrekvenčne zvoke, ki jih zaznajo in pretvorijo v spomin. Zato jih materin glas po rojstvu pomirja in daje občutek varnosti.

Po rojstvu se začnejo srečevati z različnimi zvoki iz okolice, začne se prepoznava zvokov, ki pa jih od začetka še težko diskriminirajo. Možgani še niso sposobni razlikovati med posameznimi zvoki in zatorej kadar se zdi, da vas otroci ignorirajo, ko jim govorite in je v ozadju prižgan televizor, je velika verjetnost, da samo ne znajo razbrati pomembnih informacij od nepomembnih. Z odraščanjem in zorenjem centralnega živčnega sistema, pa se prične tudi diskriminacija posameznih glasov, zvokov in osredotočanje na pomembne slušne informacije.

Kaj pa pravzaprav sploh je slušna diskriminacija? Če vzamemo za primer vožnjo z avtom, kjer igra na radiju glasba, mi pa se pogovarjamo s sopotnikom. Možgani, ki ustrezno diskriminirajo slušne dražljaje, tej glasbi ne bodo posvečali posebne pozornosti, medtem ko bo druge glasba motila in se bodo težko osredotočali na poslušanje in pogovor s sopotnikom. Podobno se dogaja pri otrocih. Posledično lahko pride do motenj pozornosti in koncentracije, učnih težav, težav z govorom in poslušanjem, in čustvenih ali vedenjskih izpadov, zaradi preobremenjenosti možganov.

Kateri pogoji morajo biti izpolnjeni za ustrezno procesiranje sluha?

  1. Registracija in sprejemanje dražljajev
  2. razumevanje prejetih dražljajev
  3. priklic dražljajev v spomin
  4. diskriminacija dražljajev
  5. ustrezen odgovor.

Če se pri otroku dražljaji neučinkovito predelajo ali se zalomi na kateri izmed teh točk, lahko pride do motnje senzorne integracije na auditornem sistemu.

Kateri so prvi znaki, ki nakazujejo, da ima vaš otrok težave na auditornem sistemu?

Med najpogostejše težave, s katerimi se srečujejo otroci z motnjo slušnega procesiranja lahko uvrščamo težave pri:

  • poslušanju,
  • razvoju govora, izgovorjavi in oponašanju zvokov,
  • razumevanju,
  • prepoznavanju različnih zvokov,
  • zaznavanju in upoštevanju navodil,
  • koncentraciji,
  • usmerjeni in selektivni pozornosti,
  • občutljivosti na določen zvok,
  • razdraženosti.
Vir: https://phonesgasil.blogg.se/2023/october/auditory-sensory-overload-symptoms.html

Med druge težave, ki se lahko sočasno pojavljajo, pa lahko uvrščamo tudi:

  • jok ali vidno neugodje ob primeru glasnih zvokov,
  • učne težave,
  • težave s spominom in pomnjenjem pomembnih informacij,
  • težave pri branju, črkovanju in razumevanju besedil,
  • težave z izražanjem,
  • stres pri dokončanju nalog, ki vsebujejo več korakov,
  • oteženo podajanje idej in ustreznih rešitev v različnih izzivih in podobno.

Na kaj vse vpliva ustrezen slušni razvoj in zakaj je pomembno, da ga otroci razvijejo?

Senzorni razvoj je celostni proces, ki vpliva na motoriko, vedenje in učenje. Vsebuje vseh 7 sistemov:

  • vključno z vizualnim,
  • slušnim,
  • olfaktornim,
  • gustatornim,
  • taktilnim,
  • vestibularnim,
  • proprioceptivnim sistemom.

Vsi sistemi medsebojno vplivajo drug na drugega in kadar se na katerimkoli izmed teh sistemov pojavijo težave, to vpliva na razvoj in delovanje drugih sistemov.

Slušno procesiranje močno vpliva na vestibularni sistem, organ v notranjem ušesu, ki je odgovoren za ravnotežje, usklajeno gibanje, koordinacijo, držo in posturalno kontrolo, toleranco gibanja v različnih položajih in legah. Težave na slušnem sistemu se zato pogosto pojavljajo tudi na vestibularnem sistemu in se lahko nakazujejo skozi slabo motoriko.

Prav tako, bo takšen otrok težje sledil pouku, saj se bodo ob sočasnih slušnih motnjah v razredu ter težavah s poslušanjem in selektivno pozornostjo, pojavljale še potrebe po podpori glave, težkim vzdrževanjem telesa v pokončnem sedečem položaju ali nemir.

Pogosto se pojavljajo vedenjske težave, saj je preobremenitev možganov v določenih primerih enostavno prevelika, da bi to zadrževali v sebi in pride do izbruha. Kopičenje slušnih dražljajev in težava pri ločevanju pomembnih od nepomembnih predstavlja velik napor za možgane, zato takšni otroci potrebujejo veliko več truda pri razumevanju in ohranjanju fokusa.

Ker je razvoj govora odvisen tudi od prepoznavanja in razbiranja zvokov, pride pogosto tudi do verbalnih izzivov. Otroci težje razvijejo govor, prepoznavajo zvoke in oponašajo glasove.

Otroci s težavami na področju slušnega procesiranja težje navežejo socialne stike, saj težko poslušajo ali vodijo pogovor, občutijo stres, saj se jim zdi da sovrstniki lažje funkcionirajo pri aktivnostih, ki jih sami ne dosegajo. Hkrati pa se rajši izogibajo prepolnim prostorom ali množici ljudi, kjer je preveč različnih zvokov in drugih dražljajev.

Pogostokrat otroci razvijejo tudi težave pri opravljanju nalog in motoričnih izzivov, težje zasnujejo idejno zamisel ali jo izvedejo. To z drugimi besedami imenujemo tudi dispraksija. Kadar je otrok dispraktičen ga to ovira pri vsakodnevnem funkcioniranju, ima težave pri organizaciji, razporejanju časa, po navadi potrebuje pomoč pri opravljanju nalog, ki vsebujejo več korakov in si raje ves čas izbira iste aktivnosti ali igre.

Če povzamemo, slušno procesiranje ni pomembno samo za razvoj govora in poslušanja, temveč ima vpliv na mnogo več področij, ki so nujno potrebna za učinkovit in kakovosten razvoj.

Vir: https://www.griffinot.com/what-is-sensory-overload/

Kako lahko otroku pomagamo pri težavah slušnega procesiranja?

Slušno procesiranje pomeni način obdelave sprejetih podatkov skozi slušni organ, oziroma uho. Otrok ima lahko popoln sluh, pa še vseeno zmeraj sprašuje »kaj?«. To je zato, ker slabo ali prepočasi predeluje dane informacije.

V teh primerih je ključnega pomena k slušnim težavam pristopati z ustreznimi strategijami, ki bodo otroku omogočile lažjo in boljšo predelavo senzoričnih dražljajev. Kot učinkovita se je izkazala terapija senzorne integracije, ki poteka v senzorni sobi in omogoča blago izpostavljenost različnim senzoričnim dražljajem, vključno s slušnim, hkrati pa omogoča senzorični odmik otrok in strategije umirjanja, v primeru preobremenitve.

Ko elementi motorike in senzorike ne funkcionirajo, otrok občuti stres in se začne izogibati različnim aktivnostim. Strategije vključujejo obdelavo vseh senzornih sistemov, z veliko usmerjenostjo k poslušanju, opravljanju aktivnosti preko ustnih navodil, izvedbe motoričnih aktivnosti, glasbe, zvočnih efektov in podobno. Senzorna soba je opremljena z različnimi pripomočki, ki pomagajo k pridobivanju senzomotoričnih izkušenj. 

V Centru za senzorno integracijo pri otrocih z auditornimi težavami med terapijo izvajamo tudi aktivnosti s Forbrain slušalkami, ki pomagajo pri razvoju govora, pozornosti, pri učnih težavah in slušnem procesiranju.

Kako Forbrain slušalke pripomorejo k boljšemu auditornemu procesiranju?

Forbrain je s kliničnimi dokazi podprta naprava, ki se uporablja pri posameznikih, ki se srečujejo s težavami pri učenju, slušnem procesiranju, komuniciranju in slabi pozornosti. Naprava zagotavlja izboljšanje povratnih slušnih informacij in s tem aktivno senzorično terapijo. Izboljšano zaznavanje zvokov brez motečih dejavnikov omogoča možganom učinkovitejšo obdelavo informacij, s tem pa krepi govor, pozornost in spomin.

Je učinkovit pripomoček za podporo k terapiji senzorne integracije, saj njegova uporaba med terapijo spodbuja in poveča učinkovitost le- te, ter pripomore k hitrejšim rezultatom.

Kakšni so učinki delovanja Forbrain slušalk?

Forbrain slušalke pripomorejo k boljšemu sprejemanju slušnih informacij iz okolice, z manj motečimi dejavniki in s tem prispevajo k manjši obremenitvi možganov. Prav tako vplivajo na govor, saj izboljša slušno razlikovanje, fonemsko zavest, artikulacijo in tekočnost govorjenja. Hkrati Forbrain ustvarja variacije v zaznavanju glasu, ki možgane spravijo v stanje budnosti.

Te različice povečajo razpon pozornosti, senzorično integracijo in zavedanje.

Poudari tudi:

  • ritem govora,
  • izboljša verbalni spomin,
  • spretnost branja in pisanja,
  • pomaga k večji osredotočenosti in daljši koncentraciji.

Kako lahko otroku s težavami na slušnem sistemu pomagamo sami doma?

Poznamo različne aktivnosti in metode, s katerimi lahko zagotovimo zabavno in senzorično izkušnjo otrok v domačem okolju. V prvi vrsti moramo otroku zagotoviti senzorno bogate igre, ki bodo pripomogle k polnemu senzomotoričnemu razvoju. Pri težavah na auditornem področju je pomembno vključevati slušne, govorne in zvočne igre. Med primere takih iger lahko vključite:

  • -zlaganje sličic po posluhu,
  • -petje pesmic,
  • -igranje instrumentov,
  • -prepoznavanje različnih zvokov,
  • -ponavljanje zlogov/besed/zvokov,
  • -reševanje praktičnih nalog in podajanje idejnih zasnov,
  • -branje zgodbic in recitiranje obnove,
  • -povezovanje besed z zvoki (»Kako se oglaša muca? Kako dela avto?«)…

Ključnega pomena je predvsem edukacija staršev, saj sta zgodnje prepoznavanje senzoričnih motenj in nato ustrezna obravnava najpomembnejša aspekta pri odpravljanju težav. Z zgodnjo intervencijo lahko preprečimo preobčutljivost na slušnem sistemu, omogočimo ustrezen govorni razvoj, pozitivno vplivamo na kognicijo, pozornost in nenazadnje na polno izkoriščanje otroškega življenja.

Scroll to Top