- Otrok razvija nadaljne kompleksnejše sposobnosti tako na motoričnem področju (fina in groba motorika) kot tudi na področju komunikacije.
Tako motorični kot senzorični razvoj predstavljata ključne mejnike za otrokov celostni razvoj. Ob tem pa se moramo zavedati, da vsak otrok sledi svoji individualni poti razvoja.
GROBE MOTORIČNE SPRETNOSTI (groba motorika):
Vključujejo večja gibanja, povezana predvsem z večjimi mišičnimi skupinami, kot so mišice rok, nog in trupa.
Pri dojenčkih so osnovne grobe motorične spretnosti že:
- Dvigovanje glave,
- premikanje rok,
- sedenje,
- vstajanje in hoja.
Kasneje pri večjih otrocih pa:
- Poskakovanje,
- plazenje,
- tek idr.
FINE MOTORIČNE SPRETNOSTI (fina motorika):
Vključujejo manjša gibanja, povezana z uporabo manjših mišic rok, zapestij in prstov. Fine motorične spretnosti so opazne že pri dojenčkih – prijemanje manjših igrač, stiskanje pesti.
Gre za fine, natančne, drobne gibe, kot so:
- Prijemanje in igranje z manjšimi igračami.
- igranje s kamenčki ali peskom,
- pisanje in barvanje (drža pisala),
- listanje knjig,
- zapiranje gumbov.
Ključni mejniki
- Dobro pleza in teče.
- Hodi po stopnicah gor in dol s prestopanjem (vsaka noga na svojo stopnico- izmenjavanje nog).
- Vozi tricikel ali poganjalček.
- Skače z obema nogama, poskuša tudi z eno.
- Pove svoje ime, starost in spol.
- Lahko poimenuje večino poznanih predmetov.
- Sledi pravilom z dvema ali tremi koraki.
- Sodeluje v pogovoru – pove nekaj stavkov.
- Uporablja besede kot so »jaz«, »mene«, »mi«, »vi«.
TEŽAVE Z GROBO MOTORIKO
Otroci v tej starosti, bi že morali tekati, skakati, plezati, hoditi po stopnicah s prestopanjem nog, brcati in metati žogo,…vendar se lahko zaradi določenih težav pojavlja nespretnost, okornost, zakasnelost pri doseganju motoričnih spretnosti ali izogibanje takšnim aktivnostim.
TEŽAVE S FINO MOTORIKO
Pri večini otrok se te spretnosti razvijajo postopoma, skozi igro in različne izkušnje, vendar lahko pri nekaterih nastopijo težave in oteženo upravljanje finomotoričnih spretnosti.
MOTORIČNI NEMIR
Pri starosti 3-4 let je povsem normalno, da je otrok radoveden, aktiven, energičen in neprestano v gibanju, toda če otrokovo gibanje ni zgolj živahnost, ampak deluje neorganizirano, impulzivno in prekomerno, lahko to nakazuje na težave v senzorni integraciji.
TEŽAVE Z MOTORIČNIM PLANIRANJE
Motorično planiranje je sposobnost načrtovanja, organizacije, izvajanja in prilagajanja gibov, ki jih uporabljamo v vsakodnevnem življenju. Pri večini otrok se te spretnosti razvijajo spontano, pri nekaterih pa lahka opazimo težave pri učenju novih spretnosti, nerodnost, nesamostojnost ali frustracije ob nalogah, ki zahtevajo zaporedje gibov.