Kaj je senzorna integracija?
Senzorna integracija je sposobnost možganov (centralnega živčnega sistema) in telesa, da sprejema informacije preko čutil in jih smiselno pretvori v učinkovit odgovor (motorika, učenje, vedenje).
Omogoča nam, da se osredotočimo na pomembne in izločimo moteče dražljaje ter obdelamo informacije na učinkovit način.
Vključuje obravnavo vseh sedmih čutil kot so: vid, sluh, vonj, okus in dotik ter vestibularni in proprioceptivni sistem
SENZORNI SISTEMI
VESTIBULARNI SISTEM
Zaobjema gibanje in ravnotežje v notranjem ušesu.
Daje nam informacije, kje se nahaja naša glava, glede na preostalo telo ter nam omogoča ustrezen mišični tonus, pokončno držo, ko sedimo, stojimo, hodimo, plešemo,…
TAKTILNI SISTEM
Taktilni sistem se osredotoča na zaznavanje in obdelavo informacij, povezanih z dotikom in fizičnim stikom s površinami ter predmeti.
PROPRIOCEPCIJA
Propriocepcija (zavedanje telesa) nam pove, kje se nahajajo določeni deli telesa, glede na preostale v prostoru.
(primer: da otroci ne potrebujejo z očmi spremljati vsak korak, ko npr. prestopijo stopnico,…) ter koliko moči moramo uporabiti pri določenih aktivnostih (primer: mehkega plastičnega kozarčka, polnega z vodo – če ga stisnemo preveč, voda pljuskne ven).
MOTNJE SENZORNE INTEGRACIJE
Kadar možgani nepravilno ali neučinkovito predelujejo informacije, sprejete in zaznane preko čutil, govorimo o motnji senzorne integracije.
- Ti otroci lahko iščejo ali se izogibajo določenim dražljajem, senzornim izkušnjam, v katere vključujemo gibanje, vid, dotik, zvok,… ali so lahko posledično nerodni, nespretni, imajo težave na področju fine in grobe motorike, težave pri učenju, tudi pri osvajanju novih motoričnih nalog.
- Otrok lahko omenjeni neuspeh kompenzira s slabim vedenjem, ali pa se izogiba vrstnikom, zavrača sodelovanje pri različnih aktivnostih v šoli, vrtcu, doma. Otroci so različni in se tudi drugače odzovejo na različne dražljaje.
- Otroci z motnjo senzorne integracije se soočijo z velikim naporom za izvršbo vsakodnevnih aktivnosti, medtem ko so le te otrokom, ki težav na področju senzorne integracije nimajo, povsem samoumevne in avtomatično izvedljive.
- UČNE TEŽAVE
- VEDENJSKE TEŽAVE
- MOTORIČNE TEŽAVE
- Slaba organizacija (neorganiziranost),
- motnje pozornosti in koncentracije,
- težave pri sledenju navodil,
- motnje govora,
- motnje branja in pisanja.
- Hiperaktivnost (nenehno v gibanju, nemir pri sedenju, …), ali hipoaktivnost (izogibanje gibanju),
- impulzivnost (hiter, nenačrtovan odziv brez razmisleka),
- slaba samo-regulacija,
- nezrele socialne veščine.
- Motnje mišičnega tonusa (Slab mišični tonus, slaba mišična moč in vzdržljivost, slaba drža),
- pozen ali slab razvoj grobih motoričnih sposobnosti (ravnotežje, koordinacija – spretnost, zavedanje telesa, …), s težavo uporablja obe roki ali nogi hkrati (izogibanje določenim aktivnostim),
- pozen ali slab razvoj fine motorike (grafomotorika, drža pisala).
KORISTI SENZORNE INTEGRACIJE
- Napredek pri motoričnih spretnostih: otroci s senzornimi težavami lahko izboljšajo svoje fine in grobe motorične spretnosti, držo,..
- Izboljšana koncentracija: senzorna integracija pomaga otrokom pri razvijanju sposobnosti koncentracije in osredotočanja na izvedbo nalog.
- Samozavest in socialne veščine: s pomočjo senzorne integracije se otroci počutijo bolj samozavestne in razvijajo svoje socialne veščine.
- Prilagajanje na okolje: senzorna integracija pomaga otrokom pri prilagajanju na spremembe v okolju in izboljšuje njihovo sposobnost prilagajanja vedenjskega odzivanja.
IZOGIBANJE DRAŽLJAJEM / PREOBČUTLJIVOST
Preobčutljivost na določene vonjave.
ISKANJE DRAŽLJAJEV
Pogosto vonjanje ljudi, hrane in predmetov.
IZOGIBANJE DRAŽLJAJEM / PREOBČUTLJIVOST
Izogibanje dotiku/cartanju.
Občutljivost na materiale/etikete oblačil.
Moteči občutek ob umazanih rokah.
Težave pri umivanju/striženju las.
ISKANJE DRAŽLJAJEV
Vnašanje vseh stvari v usta.
ISKANJE DRAŽLJAJEV
Pogosto uporabljanje prekomerne sile - dotikanje ljudi/predmetov premočno.
Dajanje stvari v usta in grizenje predmetov.
IZOGIBANJE DRAŽLJAJEV
Preobčutljivost na zvok, ki ga oddaja predmet/okolica.
IZOGIBANJE DRAŽLJAJEM
Pretirana previdnost pri aktivnostih.
Izogibanje gibanju.
Strah pred višino.
ISKANJE DRAŽLJAJEV
Veliko gibanja, skakanja - v vse smeri in vse amplitude.
IZOGIBANJE DRAŽLJAJEM
Preobčutljivost na svetlobo.