Poslušanje ali Slišanje je fizični, pasivni proces zaznavanja zvoka, ne glede na to, ali mu namenjamo pozornost ali ne. Vsi namreč nenehno slišimo različne stvari, ampak resnično poslušamo zelo malo časa. Poslušanje je namreč zavesten, aktiven proces, pri katerem osredotočeno sprejemamo in razumemo slišano.
Vedno več otrok ima težave z vzdrževanjem aktivnega poslušanja predvsem v šoli. Eden izmed razlogov za to so lahko tudi težave s senzorno integracijo. V kolikor ima vaš otrok težave na tem področju, se naročite na prvi pregled, kjer bodo strokovnjaki ocenili stanje in vam lahko svetovali za naprej.
Kako pridemo do aktivnega poslušanja?
Aktivno poslušanje lahko razdelimo v 5 različnih stopenj. To so naslednje:
PRVI KORAK: PREJEMANJE
Poslušanje se začne z aktivno osredotočenostjo na poslušanje govorca. Takrat filtriramo vse druge dražljaje, da lahko izoliramo sporočilo in se izognemo dražljajem, ki bi lahko povzročili zmedo. Na tej stopnji sporočilo samo slišimo.
DRUGI KORAK: RAZUMEVANJE
Eden težjih delov poslušanja je razumevanje. Možgani morajo trdo delati, da bi temu, kar smo v prvi fazi slišali, pripisali pomen. V fazi razumevanje se tako poskušamo naučiti pomena sporočila.
TRETJI KORAK: POMNJENJE
Ta korak seveda močno temelji na prejšnjih dveh korakih, saj se pomnjenje seveda začne s poslušanjem. Če smo sporočilo napačno prejeli, ga spregledali ali napačno razumeli, si ga bomo tudi napačno zapomnili ali si ga celo ne bomo mogli priklicati.
Ta težava je predvsem pogosta v šoli, predvsem pri otrocih z ADHD in motnjami senzorne integracije (ali katere druge motnje). Predstavljajte si namreč, ko otroci težje vzdržujejo ustrezno pozornost in koncentracijo v šoli, bodo slej kot prej kakšno informacijo zgrešili in si nadalje te informacije napačno zapomnili, kar bo vodilo v začaran krog frustracij pri učenju.
ČETRTI KORAK: OCENJEVANJE / VREDNOTENJE
Ocenjevanje je nekaj, kar počnemo tudi če nismo slišali pravilnega sporočila. Namreč, vedno se odločimo kakšne vrednosti ima prejeto sporočilo. Otroci bodo veliko večji pomen na primer pripisali stavku »Greva na sladoled.« kot pa »Pojdi in si pospravi sobo.« Njihovi možhani prav tako razdelijo vrednosti avtomatsko, brez da bi se otroci tega procesa zavedali. Zato je toliko pomemben aktiven del poslušanja.
PETI KORAK: ODZIV
Odziv je zadnja faza procesa poslušanja. Tukaj se vidi »aktivnost« med poslušanjem. Povratna informacija je lahko verbalna ali neverbalna. Predvsem pa se tukaj vidi odziv učencev v učilnici.
Primer: Za učenca, ki med poslušanjem učitelja kima, si piše zapiske in potavlja vprašanja učitelj predvideva, da aktivno posluša predavani snovi. Medtem, ko za učenca, ki strmi skozi okno učitelj (verjetno) utemeljeno predvideva, da ga ne posluša. Prav tako se to hitro pozna pri odraslih – predstavljajte si, da ste v pogovoru z osebo, ki ne vzdržuje očesnega kontakta ali tipka po telefonu; za njo lahko domnevamo, da vas aktivno ne posluša.
Poslušanje v šoli
Poslušanje je torej zavestno, aktivno dejanje. Otroci v šoli morajo tako resnično poslušati, da se lahko kasneje učijo. Le z kvalitetnim poslušanjem se lahko možgani osredotočijo na sporočila, ki jih prejemajo in jih pravilno shranijo.
- Če otroci niso aktivno vključeni v proces poslušanja, slej kot prej zgrešijo in spregledajo neko pomembno informacijo. Prav tako lahko doma morda opazite, da niso aktivno vključeni v proces poslušanja, če jim morate določene stvari večkrat povedati ali jih večkrat prositi za neko stvar.
- Če otrok tako nenehno spregleda/zgreši informacije, ki jih učitelj preda lahko pri njemu pride do okvare slušnega učenja ali prekinitve povezave v možganih – ta mu onemogoči, da bi ustrezno prejel sporočilo, ki ga prejme preko besednih navodil učitelja. Zato velikokrat pride do »lukenj« v procesu slušnega učenja.
Ker je v razredu ponavadi preveč učencev in hkrati premalo časa, da bi se učitelj lahko vedno znova ponavljal, je pomembno, da veščine ustreznega poslušanja vadite doma. S tem lahko otroci okrepijo ne le aktivni proces poslušanja temveč tudi njihov slušni sistem, in razvijejo spretnosti, ki jih potrebujejo za filtriranje pomembnih in nepomembnih dražljajev.
Je pa res, da lahko obstaja tudi drug razlog, zakaj se pri nakterih otrocih zdi, da ne poslušajo in da večkrat zgrešijo pomembna navodila – morda imajo lahko celo motnjo slušnega procesiranja.
Kaj je motnja slušnega procesiranja?
- Gre za težavo s sluhom, ki prizadane približno 5% šoloobveznih otrok
- Njihova ušesa in možgani niso ustrezno usklajeni
- Otroci ne morejo pravilno razumeti, kaj slišijo, saj nek dejavnik vmes moti način, kako možgani prepoznajo in razlagajo zvoke, predvsem govor
Simptomi:
- Napačno slišanje in razumevanje zvokov in besed
- Moti jih hrupno okolje, lažje funkcionirajo v tišjem okolju
- Težave s sledenjem verbalnim navodilom
- Težave s črkovanjem
- Težava pri sledenju pogovoru
Otroci z motnjo slušnega procesiranja so lahko vseeno uspešni tako v šoli kot v vsakdanjem življenju. Je pa pri tem velika pomena zgodnja diagnoza. Če se stanje ne prepozna in ne zdravi dovolj zgodaj, ima lahko otrok velike težave v šoli s poslušanjem in doma z učenjem.
Kako senzorna integracija vpliva na zmožnost aktivnega poslušanja?
Senzorna integracija in sposobnost aktivnega poslušanja sta močno povezani. Pri obeh je namreč ključnega pomena obdelava senzornih informacij in učinkovito odzivanje nanje. Ustrezna senzorna integracija tako omogoča boljšo sposobnost poslušanja in razumevanja. Pri otrocih, ki imajo težave na senzorni integraciji se lahko pozna to na sposobnosti aktivnega poslušanja na različne načine:
- Težje filtriranje nepomembnih dražljajev iz okolja – težje aktivno poslušanje
- Težje osredotočanje na govor posameznika
- Težje vzdrževanje pozornosti in koncentracije
- Težave na slušnem (auditornem) sistemu otežujejo ustrezno poslušanje in komunikacijo …
- VEč