Otroci s senzorno integracijsko disfunkcijo (SID) imajo težave pri organiziranju in obdelavi senzornih informacij iz okolja.
To lahko vpliva na njihovo vsakodnevno življenje kot so:
- vedenje,
- učenje in
- socialne odnose.
Podpora takim otrokom zahteva celosten, individualiziran pristop, ki vključuje razumevanje otrokovega senzornega profila, načrtovanje ustreznih senzornih izkušenj ter sodelovanje z različnimi strokovnjaki.
V RehaMedical centru fizioterapevti in drugi strokovnjaki uporabljamo ustrezne pristope, ki otroku pomagajo pri razvoju senzorne integracije in večje funkcionalnosti v vsakdanjem življenju. Učinkoviti pristopi in tehnike za pomoč otroku so:
Razumevanje otrokovega senzornega profila
Otroci z motnjo senzorne integracije se lahko odzivajo na senzorne dražljaje na različne načine, zato je pomembno testiranje – senzorna ocena, s katero ugotovimo kateri dražljaji povzročajo stisko in kateri pomirjajo.
Pri tem se uporabljajo specializirane ocenjevalne pripomočke za določitev, ali je otrok hipersenzitiven ali hiposenzitiven za določene dražljaje. Tako se lahko globlje razume otrokovo dojemanje senzornih dražljajev ali senzorike.
Senzorna dieta
Senzorna dieta je strukturiran nabor aktivnosti, ki jih otroku omogočimo čez dan, da uravnotežimo njegove senzorne potrebe. Pri tem gre za načrtovanje vključevanja senzoričnih dejavnosti, ki so lahko v obliki globokega pritiska (na primer masaže), gibanja (kot so zibanje, skakanje, tekanje) ali tipnih aktivnosti (igranje z raznolikimi teksturami).
Namen senzorne diete je, da otrok postopoma razvije večji nadzor nad svojim telesom in čuti ter se učinkovito prilagodi dražljaju v okolju. Te aktivnosti so posebej zasnovane, da otroku omogočijo uravnoteženo senzorno stimulacijo in postopno izboljšanje senzorne tolerance.
Strukturirano in predvidljivo okolje
- Otroci s senzorno integracijsko disfunkcijo se pogosto bolje znajdejo v urejenem in predvidljivem okolju.
- Jasno določena rutina, doslednost in predvidljivost v vsakodnevnih aktivnostih zmanjša anksioznost in stres pri otroku, saj ve, kaj lahko pričakuje in kdaj.
- Uporaba vizualnih opomnikov, urnikov in rednih prehodnih ur med aktivnostmi omogoča otroku lažjo prilagoditev na spremembe ter pomaga preprečevati senzorno preobremenjenost.
Posebni pripomočki za senzorno stimulacijo
Različni pripomočki, kot so:
- obtežilne obleke,
- senzorne igrače,
- slušalke za zmanjšanje hrupa ali
- pripomočki za žvečenje (grizala)
Vse to lahko otroku pomagajo pri obvladovanju senzornih dražljajev. Obtežilne obleke, na primer, otroku zagotavljajo občutek varnosti in stabilnosti ter pomagajo umiriti živčni sistem, medtem ko slušalke zmanjšajo močne zvočne dražljaje. Senzorni pripomočki so izbrani glede na posebne potrebe otrok in so vključeni v vsakodnevno rutino.
Terapija senzorne integracije
Terapije senzorne integracije so zasnovane za izboljšanje sposobnosti možganov pri obdelavi in organizacijskih senzornih informacijah.
- Skozi igro in terapevtske vaje, ki vključujejo vestibularne aktivnosti (kot so zibanje, skakanje in vrtenje),
- proprioceptivne vaje (potiskanje, vlečenje in prenašanje težkih predmetov) ter
- taktilne dejavnosti, spodbujajo otrokov živčni sistem.
Pod nadzorom strokovnjaka, se otrok skozi ciljno usmerjene igre in aktivnosti postopoma uči, kako bolje organizirati senzorne informacije. Takšna terapija pomaga otroku, da bolje obvladuje senzorne dražljaje, kar se odraža v izboljšanju osredotočenosti in boljšem vedenju v vsakodnevnih situacijah.
Redni odmori in senzorne pavze
- Otroci z motnjo senzorne integracije se lahko hitro senzorno preobremenijo, kar lahko privede do izbruhov, anksioznosti ali potrebe po umiku.
- Pomembno je, da jim omogočimo redne, kratke senzorne pavze, kjer se lahko umirijo, kadar se pojavi potreba.
- Senzorne pavze so sestavljene iz različnih dejavnosti, kot so dihalne vaje, počitek ob uporabi obtežilnih pripomočkov ali krajši intervali gibanja, ki otroku pomagajo pridobiti nazaj notranji nadzor.
Meddisciplinarno sodelovanje in izobraževanje družine
Vzpostavljanje odprte komunikacije med starši, učitelji in terapevti je ključnega pomena, saj zagotavlja, da vsi odrasli, ki so v stiku z otrokom, razumejo njegove senzorne potrebe in mu lahko nudijo ustrezno podporo tudi v šolskem okolju in v drugih okoljih.
Skupno načrtovanje strategije in prilagoditev (kot so senzorne pavze ali prilagoditev sedežev v učilnici) lahko bistveno izboljša otrokovo funkcionalnost in počutje.
Pomoč strokovnjakov, kot so fizioterapevti in drugi sodelavci v RehaMedical, prispeva k celotnemu pristopu pri obravnavi senzorne integracijske motnje. Prilagojeni programi in specifične senzorne strategije omogočajo otroku s senzorno integracijsko motnjo večjo samostojnost, funkcionalnost in kakovostnejše vključevanje v socialno okolje ter šolski vsakdan.