RehaMedicAL

ASPERGERJEV SINDROM >> Kaj lahko storite? <<

Kaj je Aspergerjev sindrom?

Aspergerjev sindrom je razvojno-nevrološka motnja, ki spada v skupino stanj, znanih kot motnje avtističnega spektra. Od preostalih tipov avtizma se loči predvsem po ohranjenih kognitivnih in jezikovnih sposobnostih.

Glavni znaki Aspergerjevega sindroma vključujejo:

  • težave s socialno interakcijo,
  • ponavljajoče se vedenje,
  • omejen izbor vedenja in interesov,
  • intenzivno osredotočanje na pravila, organizacijo,
  • pomankanje empatije,
  • občutljivost na čutne dražljaje (senzorna občutljivost),
  • slabše gibalne sposobnosti,
  • stalno in nujno rutino.

Kako se Aspergerjev sindrom razlikuje od avtizma?

Aspergerjev sindrom ni več samostojna diagnoza v Diagnostičnem in statističnem priročniku duševnih motenj. Najnovejša izdaja je bila objavljena leta 2013. Od takrat bi vsakdo, ki bi prejel diagnozo Aspergerjeve bolezni v skladu z diagnostičnimi merili v prejšnjih izdajah priročnika, namesto tega preprosto dobil diagnozo MAS (motnje avtističnega spektra) .

Znaki, povezani z Aspergerjevo boleznijo, zdaj spadajo pod MAS, spekter vztrajnih komunikacijskih in vedenjskih vzorcev. Toda veliko ljudi, ki so prejeli diagnozo Aspergerja pred to spremembo, morda še vedno raje uporabi izvirni izraz.

Glavna razlika, po kateri se Aspergerjev sindrom razlikuje od MAS, je, da ljudje z Aspergerjevim sindromom po navadi:

  • kažejo blažje simptome avtizma in
  • imajo dobro jezikovno znanje, običajno brez jezikovnih zamud.

Aspergerjev sindrom ne vključuje zamud pri jezikovnih veščinah ali kognitivnem razvoju, zato lahko ljudje sami obvladujejo vsakodnevne dejavnosti. Njihove potrebe jim na splošno ne bodo preprečevale, da bi se izobraževali pri rednem pouku ali imeli redno službo. Navadno potrebujejo zelo malo vsakodnevne podpore in pogosto se zgodi, da so spregledani, oziroma, da dobijo diagnozo šele kasneje, v adolescenci.

Kakšni so simptomi Aspergerjevega sindroma?

Nekateri znaki Aspergerja vključujejo:

  • Hiperfokus. Mnogi ljudje razvijejo izjemno osredotočenost na določeno temo, ki jih zanima. Za otroke je to lahko vsestransko zanimanje za stvari, kot so na primer vozni red vlakov ali dinozavri.
  • Težave pri prepoznavanju socialnih znakov. Ljudje z Aspergerjevim sindromom se morda ne zavedajo poskusov, da bi spremenili temo pogovora, kar je lahko eden od razlogov, zakaj imajo težave s socialnimi interakcijami. Prav tako imajo z menjavo teme pogosto težave, težko si predstavljajo abstraktne stvari, po navadi vse v pogovoru vzamejo dobesedno, ne razumejo sarkazma, šal,… nekateri imajo tudi težave pri zavedanju, kdaj govoriti tišje in kdaj glasneje.
  • Težave z motoričnimi veščinami in koordinacijo. Nekaterim otrokom z Aspergerjevim sindromom so lahko osnovne motorične sposobnosti, kot sta tek ali hoja, izziv. Pogosto jim primanjkuje koordinacije in imajo težave pri plezanju ali vožnji s kolesom. Problem se pojavlja tudi pri ravnotežju in na splošno želji po gibanju. S pomočjo fizioterapevtskih obravnav in ustreznih vaj se omenjene težave odpravi in vpliva na višjo kakovost življenja in olajšanja pri vsakodnevnih opravilih.
  • Težave z zaznavanjem čutnih dražljajev. Dosti otrok z Aspergerjevim sindromom je izredno občutljivih na čutne dražljaje. Izogibajo se gibanju, določenim teksturam, objemom, ne marajo nositi tesnih oblačil ali oblačil določenega materiala, so občutljivi na zvok, vonj,…Terapija senzorne integracije pri posamezniku prispeva k učinkovitejšemu izvajanju dnevnih, motoričnih in miselnih aktivnosti, ter ga ustrezno pripravi na življenjske izzive.

Senzorni potek integracije Reha Medical

  • Težave z branjem obrazne mimike ali govorice telesa. Mnogi težko prepoznajo in razumejo čustva drugih ljudi. Težko si razlagajo govorico telesa, izogibajo se očesnemu stiku, govorijo monotono in kažejo malo obrazne mimike.

Kaj povzroča Aspergerjev sindrom?

Strokovnjaki še vedno niso ugotovili natančnega vzroka pojava Aspergerjevega sindroma. Pojavijo se spremembe v možganih, ki so odgovorne za vse diagnoze MAS.

Identificiranih je nekaj možnih dejavnikov, ki bi lahko prispevali k razvoju avtizma, vključno z genetiko in izpostavljenostjo okolijskim toksinom, kot so kemikalije ali virusi. Prav tako so raziskave pokazale, da fantje pogosteje dobijo diagnozo MAS. 

Kako se diagnosticira Aspergerjev sindrom?

Noben posamezen test ne more povedati, ali posameznik sodi v spekter avtizma. Če se opazijo katerikoli znaki Aspergerjevega sindroma, lahko diagnozo določi klinični psiholog z oceno ključnih področij:

  • jezikovnih spretnostih
  • socialne interakcije
  • obrazne mimike pri pogovoru
  • zanimanja za interakcijo z drugimi
  • odnosom do sprememb
  • težav v procesiranju različnih senzornih dražljajev
  • motorične koordinacije.

Kako se zdravi Aspergerjev sindrom?

Aspergerjev sindrom, tako kot avtizem, ni zdravstveno stanje, ki bi zahtevalo zdravljenje. Kljub temu nekateri avtisti ali otroci z ADHD potrebujejo ustrezno podporo v šoli, službi ali pri vsakodnevnih dejavnostih. V to podporo sodijo tudi različne terapije, kot so delovna terapija, fizioterapija, senzorna integracija, obiskovanje logopeda, specialnega pedagoga, psihologa,..

Zgodnja diagnoza lahko olajša pridobivanje prave vrste podpore in s tem pomaga izboljšati socialne interakcije in vsakodnevno delovanje.

Ko gre za podporo MAS, ni pristopa, ki bi ustrezal vsem. Različni ljudje imajo različne potrebe, kombinacija terapij in drugih pristopov pa lahko pomaga pri reševanju specifičnih izzivov vsake osebe.

Ljudje z Aspergerjevim sindromom imajo lahko tudi duševne težave, kot sta anksioznost ali depresija , tako kot vsi ostali. Zdravljenje teh simptomov duševnega zdravja lahko veliko pripomore k izboljšanju splošnega počutja.

Kakšna zdravila se uporabljajo pri Aspergerjevem sindromu?

Ni zdravil, ki bi zdravili Aspergerjev sindrom, vendar nekateri ljudje morda uporabljajo zdravila za obvladovanje simptomov običajnih stanj, ki se pojavljajo hkrati, kot sta na primer depresija in anksioznost.

Kako lahko pomagamo otroku oziroma katera terapija učinkovito pripomore k izboljšanju stanja?

Različni terapevtski pristopi lahko pomagajo izboljšati komunikacijske sposobnosti, čustveno regulacijo, motoriko in socialno interakcijo.

  • Fizioterapija (FTH) in delovna terapija (DT). Lahko pomagata izboljšati motorične sposobnosti, fine motorične sposobnosti in koordinacijo. Prav tako je tukaj pomembno v ospredju omeniti terapijo senzorne integracije, ki lahko pomaga tudi otrokom z Aspergerjevo boleznijo pri soočanju s senzoričnimi težavami in dosega normalno funkcioniranje otroka vsakodnevno, ne glede na okolje.
  • Terapija MNRI. Integracija primarnih gibov in refleksov za vzpostavitev in uravnoteženje nevrološkega razvoja. V kombinaciji s senzorno integracijo lahko dosega zelo učinkovite rezultate obvladovanja dnevnih aktivnosti.
  • Kognitivno vedenjska terapija (CBT).  Je vrsta psihoterapije, ki lahko pomaga prepoznati in spremeniti negativne in nekoristne miselne in vedenjske vzorce. CBT lahko pomaga pri anksioznosti, depresiji in drugih osebnih izzivih ali vsakodnevnih težavah.
  • Govorna terapija. Logoped ocenjuje in obravnava jezikovne in komunikacijske izzive. 
  • Trening socialnih veščin. Programi socialnih veščin obravnavajo vprašanja, zaradi katerih je socialna interakcija za ljudi izziv. Spretnosti, ki jih poučujejo, se lahko gibljejo od pogovornih veščin do razumevanja družbenih znakov in ne-dobesednega jezika, kot so sleng in pogosto uporabljeni izrazi.

Starševsko usposabljanje in terapija lahko pomagata tudi staršem, da dobijo podporo pri vzgoji otroka z avtističnim spektrom.

Ali obstajajo še drugi pristopi zdravljenja te bolezni?

Malo raziskav podpira prednosti drugih pristopov za ljudi z Aspergerjevim sindromom, vendar to ne pomeni nujno, da ne pripomorejo k izboljšanju stanj in simptomov.

Druge potencialno koristne strategije vključujejo:

  • Melatonin. Motnje spanja, ki pri otrocih z Aspergerjevo boleznijo niso neobičajne, lahko poslabšajo tesnobo, depresijo in razdražljivost.
  • Glasbena in umetniška terapija. Glasbena terapija (imenovana tudi zvočna zdravilna terapija) in umetnostna terapija bi lahko pomagali pri komunikacijskih, čustvenih in socialnih izzivih, povezanih z Aspergerjevim sindromom.
  • Masažna terapija. Masažna terapija lahko zagotovi kratkotrajno zmanjšanje anksioznosti ali senzoričnih simptomov pri nekaterih avtističnih osebah, če nimajo težave s sprejemanjem dotika.
  • Podporne skupine. Otrokom in odraslim z Aspergerjevim sindromom, skupaj z njihovimi družinami, bo morda v pomoč povezovanje z drugimi ljudmi in družinami, ki se soočajo s podobnimi težavami. Podporne skupine ponujajo dostopno okolje za razpravo o Aspergerjevem sindromu, ter pridobivanje več informacij in napotkov.

Kakšni so dolgoročni obeti za otroka z Aspergerjevim sindromom?

Za Aspergerjev sindrom ni zdravila. Toda spet, mnogi ljudje tega ne opredeljujejo kot stanje, ki bi ga bilo treba ozdraviti.

Zgodnja diagnoza lahko ljudem s tem stanjem pomaga prepoznati ključne potrebe po podpori in se naučiti spretnosti za krmarjenje v družbenih interakcijah in drugih vidikih vsakdanjega življenja. Večina odraslih z Aspergerjevo boleznijo dela in živi samostojno.

Ob podpori senzorno integracijske terapije, po potrebi tudi kognitivno vedenjske podpore, lahko otrok deluje brez večjih težav skozi vsakršno dnevno, delovno ali funkcijsko aktivnost, ne glede na okolje, v katerem le te izvaja. S tem razlogom je velikega pomena, da se tovsrtne terapije vključijo v proces zdravljenja oziroma obvladovanja simptomov kar najhitreje, že v zgodnjem razvojnem obdobju, saj je zaradi naklonjenosti živčnega sistema k spremembah prvih sedem let moč najhitreje doseči velike terapevtske učinke. A vendarle, nikoli ni prepozno.