MOTNJA AVTISTIČNEGA SPEKTRA (MAS) je stanje, povezano z razvojem možganov. Izraz »spekter« se pri motnjah avtističnega spektra nanaša na širok spekter različnih simptomov in njihovo resnost.
Pri osebah z motnjo avtističnega spektra se težave kažejo predvsem pri komunikaciji in razumevanju z drugimi – pri socializaciji. Za te osebe so značilni tudi edinstveni vzorci vedenja, senzorna (pre)občutljivost, ter občasno agresivno vedenje. Čeprav avtizem sam po sebi ni ozdravljiv, pa lahko določene težave s pravočasnim ukrepanjem omilimo ter osebami z motnjami avtističnega spektra lajšamo vsakodnevno funkcioniranje.
Sama definicija »motnja avtističnega spektra« vključuje različna stanja:
- Avtizem,
- Aspergerjev sindrom,
- Otroška dezintegrativna motnja ter
- Nedoločene oblike pervazivne razvojne motnje.
Ali je motnja avtističnega spektra dedna?
Motnje avtističnega spektra povzročajo spremembe v razvoju možganov, ki so biološke, vendar točen vzrok avtizma ni znan. Največkrat pa se kot vzrok avtizma opredeljujejo genetski dejavniki, različne presnovne motnje ali drugi nevrološki zapleti.
Avtizem je deden, kar pomeni, da se prenaša v družinah, vendar ni povsem genetsko pogojen. Različne raziskave kažejo na to, da ima genetika pomemben vpliv na razvoj motenj avtističnega spektra.
Geni namreč pomembno vplivajo in prispevajo k tveganju za avtizem, saj se ocenjuje, da je dednost avtizma nekje med 60% in 90%. Torej – v družinah, kjer je prisoten avtizem, je tudi večja možnost, da bo avtizem prisoten tudi pri drugih sorojencih.
Ob sami genetiki pa je treba poudariti, da imajo velik vpliv tudi drugi okoljski dejavniki (predvsem različne virusne okužbe, določena zdravila, razni zapleti med nosečnostjo, starost staršev ob rojstvu otroka, nedonošenost otroka …).
Motnjo avtističnega spektra torej največkrat povzroči kombinacija različnih genetskih in okoljskih dejavnikov.
Kakšni so prvi znaki avtizma?
Prvi znaki pri motnji avtističnega spektra se lahko začnejo kazati že zgodaj v otroštvu. To so največkrat:
- Manj očesnega stika/slab očesni stik
- Neodzivanje na ime
- Nezainteresiranost za starše
- Zaostal razvoj govora
- Agresivno vedenje
- Nenavadno vedenje …
Seveda pa ni nujno, da se znaki pojavijo tako zgodaj v otroštvu in da so sploh opazni. Pri nekaterih lažjih oblikah je namreč normalno, da se jih opazi šele v srednjem ali poznem otroštvu, ko se poveča potreba po komunikaciji in socializaciji z drugimi osebami.
VIR: Best Day Psychiatry And Counseling (https://bestdaypsych.com/the-challenges-of-autism/)
Kako lahko s terapijo senzorne integracije lajšamo simptome avtizma?
Osebe z motnjami avtističnega spektra imajo velikokrat težave s senzorno integracijo (motnja senzorne integracije). To pomeni, da se eden ali več senzornih sistemov preveč ali premalo »odziva« na različne senzorne dražljaje, posledično pa so lahko to vzroki za nenavadna vedenja oseb z motnjo senzorne integracije (vrtenje, motorični nemir, pozibavanje, mahanje z rokami, preobčutljivost na zvoke, tudi samopoškodovanje itd …).
VIR: Autism Awareness Centre Inc. (https://autismawarenesscentre.com/does-my-child-have-sensory-processing-disorder/)
S terapijo senzorne integracijo pomagamo osebam z motnjami avtističnega spektra bolje obvladovati senzorne dražljaje –
- taktilne,
- vestibularne,
- proprioceptivne,
- slušne,
- olfaktorne,
- vizualne in gustatorne.
S terapijami senzorne integracije lahko bistveno izboljšamo ponavljajoče se vedenje in druge abnormalne vedenjske vzorce, hkrati pa zmanjšujemo preobčutljivost na zvok ali druge senzorne dražljaje.
V kolikor se pri vašem otroku pojavljajo težave s senzorno integracijo, se obrnite na strokovnjake, ki vam bodo lahko pomagali pri reševanju težav. V Centru Reha Medical bomo opravili celostno oceno otroka, ter svetovali ustrezne strategije in načine pri obvladovanju omenjenih senzornih težav.