inkontinenca

Inkontinenca – Kako fizioterapija pripomore k zdravljenju urinske inkontinence?

Urinska inkontinenca je pogosta težava ljudi po vsem svetu, ki pa je dandanes še vedno tabu tema. Znano je, da inkontinenca najpogosteje prizadene ženske zrelih let, pogosto pa je spregledano dejstvo, da se s to težavo soočajo tudi mlajše ženske in moški.

Gre za nenadzorovano uhajanje urina, ki je lahko posledica več dejavnikov, kar močno vpliva na kakovost življenja in samozavest posameznika. Čeprav pogosto slišimo, da je inkontinenca sopotnik staranja ali poroda, je ta informacija napačna, saj se da inkontinenco preprečiti in zdraviti. Fizioterapija predstavlja eno izmed ključnih in učinkovitih metod zdravljenja urinske inkontinence.

Kako vam pri inkontinenci lahko pomagamo?

V Reha Medical centru pacientom z urinsko inkontinenco pomagamo s celostnim in individualno prilagojenim pristopom. Ključni del zdravljenja je specialna fizioterapija, ki jo izvaja strokovno usposobljen fizioterapevt z znanjem s področja urogenitalne rehabilitacije.

Najprej opravimo klinično oceno, kjer ugotovimo trenutno stanje in morebitne vzroke inkontinence. Na tej osnovi pripravimo načrt terapije, ki lahko vključuje:

  • vaje za krepitev mišic medeničnega dna (Keglove vaje),

  • dihalne in stabilizacijske vaje,

  • terapijo z biofeedbackom in elektrostimulacijo,

  • oceno telesne drže in dihalnih vzorcev,

  • ter edukacijo o zdravem življenjskem slogu (gibanje, prehrana, hidracija, kontrola nad mehurjem ipd.).

Naš cilj je izboljšati kakovost življenja posameznika z neinvazivnim, varnim in strokovno podprtim pristopom. 

Za termin se lahko enostavno naročite preko spletnega obrazca, e-pošte ali telefona – z veseljem vam bomo prisluhnili in poiskali najprimernejši termin za vaš obisk.

Kaj je urinska inkontinenca?

Urinska inkontinenca je nehoteno uhajanje urina in pomeni izgubo nadzora nad mehurjem. Potrebno se je zavedati, da inkontinenca ni naravni del staranja, čeprav je takšno splošno prepričanje in se res pogosteje pojavi po 50. letu. Lahko se pojavlja na različne načine, od nekaj kapljic ob kihanju do večje količine uhajanja urina. Je pa pomembno dejstvo, da se da inkontinenco preprečiti in uspešno zdraviti, večino lahko storimo že sami doma.

Vrste urinske inkontinence

  • Stresna urinska inkontinenca: uhajanje urina pri aktivnostih, ki povišajo tlak v trebušni votlini (kihanje, kašljanje, tek, smeh, dvigovanje težjih bremen,…).
  • Urgentna urinska inkontinenca: uhajanje urina, ki se pojavi kot nenadna in močna nuja po uriniranju, brez posebnega vzroka. Ta inkontinenca je pogosto posledica prekomerno aktivnega sečnega mehurja.
  • Mešana urinska inkontinenca: kombinacija zgornjih dveh.

Med glavne tri vrste urinske inkontinence uvrščamo zgoraj naštete. Med drugim pa poznamo tudi:

  • Overflow oziroma čezrobno uhajanje urina: kadar se mehur ne izprazni popolnoma.
  • Funkcionalno inkontinenco: ni težav z mehurjem, sečili ali mišicami, temveč fizična nezmožnost ali duševne motnje (kot so na primer demenca, gibalna oviranost in podobno).
  • Refleksna inkontinenca: odraža se kot hiperrefleksija sečnega mehurja, nezavedna, nehotena in neustavljiva.

Vir: https://www.osmosis.org/learn/Urinary_incontinence:_Pathology_review

Kateri so dejavniki tveganja nastanka urinske inkontinence?

  • Nosečnost in porod,
  • starost,
  • hormonske spremembe,
  • prekomerna telesna teža,
  • posegi in operacije na področju medenice,
  • kronični kašelj, ki povzroča stalni pritisk v trebušni votlini,
  • bolezni osrednjega živčevja (multipla skleroza, možganska kap, Parkinsonova bolezen),
  • poškodbe hrbtenjače,
  • oslabljene mišice medeničnega dna,
  • nekatera zdravila,
  • sladkorna bolezen,
  • psihološke težave.

Kako pride do urinske inkontinence?

Sečila sestavljajo sečni mehur, sečnica, sečevoda ter ledvici. Naloga sečil je proizvajanje in odvajanje seča. Ključno vlogo pri uriniranju igrajo tudi mišice medeničnega dna, ki imajo pomembno vlogo pri podpori medeničnih organov, vključno s sečili in pri vzdrževanju nadzora nad izločanjem urina in blata. Pri procesu mokrenja pa sodeluje tudi živčevje, ki pri polnem mehurju pošlje sporočilo možganom. Inkontinenca nastane, če je moten katerikoli del tega procesa, torej od sečil, mišic ali živčnega sistema.

Vloga mišic medeničnega dna

Mišice medeničnega dna podpirajo medenične organe, hkrati uravnavajo odpiranje in zapiranje sečnice in danke ter imajo pomembno vlogo pri odzivu na povišanje intraabdominalnega pritiska. Pri ustrezni koordinaciji teh mišic, moči in vzdržljivosti, se mišice aktivirajo refleksno in se uprejo povišanju pritiska v trebušni votlini.

Povezane so z ustrezno telesno držo ter dihanjem. Ustrezna poravnava ter stabilnost medenice in hrbtenice omogočata aktivacijo mišic medeničnega dna in učinkovito delovanje. Prav tako so povezane z diafragmo oziroma trebušno prepono, saj delujejo sinhrono. Ob vdihu se prepona spusti navzdol, saj se poveča volumen prsnega koša, pri tem pa se poviša tlak v trebušni votlini. Zaradi tega se prav tako spustijo mišice medeničnega dna, da zadržijo povišan tlak in ohranijo ravnovesje.

Ob izdihu je proces ravno obraten, diafragma se dvigne navzgor, mišice medeničnega dna pa se aktivirajo in skrčijo. Mišice medeničnega dna najbolje delujejo ko so prožne in elastične, zato je potrebno pravo razmerje med krepitvijo in sprostitvijo.

Zaradi tega je pri zdravljenju urinske inkontinence ključnega pomena gledati širšo sliko in se ne takoj fokusirati samo na sečila. V procesu zdravljenja, zato fizioterapevt preveri tudi telesno držo, položaj medenice, dihalno funkcijo ter mišice medeničnega dna.

Katere so posledice urinske inkontinence?

Med simptome urinske inkontinence uvrščamo nezmožnost nadzora nad mokrenjem ter nehoteno uhajanje urina med kašljanjem, smehom, tekom,… Posledice tega pa so:

  • slaba samopodoba in občutek sramu,
  • tesnoba in depresija, družbena izolacija,
  • motnje spanja,
  • okužbe sečil ali kože,
  • zmanjšana telesna dejavnost,
  • težave s partnerskimi odnosi,
  • nižja kakovost življenja.

V spodnjem prispevku, si lahko na kratko še enkrat ogledate vrste inkontinence, zdravljenje in preventivne ukrepe.

Kako zdravimo urinsko inkontinenco?

Ustrezna metoda zdravljenja urinske inkontinence je v prvi vrsti specialna fizioterapija, ki jo izvaja strokovno usposobljen certificiran fizioterapevt  s specialnimi znanji urogenitalne fizioterapije in rehabilitacije.

Najprej je potrebno narediti klinično oceno posameznega pacienta, da se določi trenutno stanje ter morebitne vzroke. Najprej se ocena prične z natančnim pridobivanjem anamnestičnih podatkov, po potrebi meritev funkcije mehurja, za tem pa sledi klinični fizikalni pregled, na podlagi česar se nato oblikuje individualno zasnovan načrt zdravljenja.

Največkrat zdravljenje vključuje:

  • skrb za lastno zdravje (telesna aktivnost, izguba prekomerne telesne teže, zdrava prehrana, izogibanje alkoholu,…),
  • vaje za ustrezno telesno držo,
  • dihalne vaje,
  • stabilizacijo hrbtenice,
  • Keglove vaje, da okrepimo mišice medeničnega dna ali
  • bio-feedback (biološka povratna zanka, za nadzor mišic medeničnega dna).

Vloga fizioterapije pri zdravljenju urinske inkontinence

Fizioterapija urinske inkontinence predstavlja neinvaziven, učinkovit in varen pristop k zdravljenju. Vključuje:

  • oceno mišic medeničnega dna,
  • edukacijo mišic medeničnega dna-Keglove vaje (moč in vzdržljivost),
  • oceno držo in gibljivost medenice,
  • pregled dihalnih vzorcev (diafragma je povezana z mišicami medeničnega dna, dihalni vzorci vplivajo na tlak v trebušni votlini),
  • dihalne vaje in tehnike sproščanja,
  • vaje za stabilizacijo trupa,
  • uporabo terapevtskih pripomočkov (biofeedback, elektrostimulacija, vaginalne utežke),
  • edukacijo o ustreznih življenjskih navadah, zdravemu načinu življenja, gibanju, pitju tekočine, treniranju sečnega mehurja in strategijah za zmanjšanje nuje.
Tags: No tags

...