Možganska kap je resno zdravstveno stanje, ki se pojavi, ko je oskrba s krvjo v možganih motena in lahko povzroči trajno nevrološko okvaro.
Na leto prizadene ogromno število ljudi, ki se soočajo z dolgotrajnimi posledicami, ki vplivajo na govor, gibanje, ravnotežje in koordinacijo, kognitivne sposobnosti in vsakodnevno samostojnost. Ključno vlogo pri izboljšanju kakovosti življenja igra fizioterapija, ki vključuje zgodnjo obravnavo, rehabilitacijo, razgibavanje, kinezioterapijo, razvojno nevrološko obravnavo, hidroterapijo ter mnoge druge terapevtske metode in tehnike.
Kaj je možganska kap?
Možganska kap ali cerebrovaskularni inzult je izguba možganske funkcije, zaradi motnje v prekrvavitvi možganov. Nastane, ko je pretok krvi določenega dela možganov moten ali popolnoma prekinjen. To povzroči pomanjkanje kisika in hranil, kar vodi v poškodbo ali odmrtje možganskih celic. Ločimo dve vrsti možganske kapi:
- Ishemična kap: je najpogostejša oblika možganske kapi, ki nastane zaradi zamašitve krvne žile, najpogosteje zaradi krvnega strdka.
- Hemoragična kap: nastane zaradi krvavitve iz krvnih žil v možgansko tkivo.
Zgodnji znaki možganske kapi
Za zgodnje prepoznavanje prvih znakov možganske kapi uporabljamo kratico G.R.O.M.
G-govor:
oseba ima težave z izražanjem in izgovorjavo, lahko izgubi sposobnost razumevanja. Preverimo lahko tako, da osebi povemo enostaven stavek in mu rečemo naj ga ponovi.
R-roka:
po navadi postane ena roka šibka, ohromljena ali boleča. Osebo lahko prosimo, da iztegne obe roki v višino ramen. Pri zdravem človeku bodo roki brez težav dlje časa ostale v tem položaju, medtem ko bo pri osebi z možgansko kapjo ena roka takoj omahnila.
O-obraz:
pri zdravem človeku je obraz simetričen, medtem ko je pri človeku z možgansko kapjo videna povešena stran ustnice, lahko tudi kotička oči. Osebo lahko prosimo, da se nam na široko nasmeji.
M-minute:
ne pozabite, da vsaka minuta šteje. Če opazite simptome možganske kapi pri kateri osebi, takoj pokličite 112.
Med drugim, lahko pri akutni možganski kapi opazimo znake, kot so:
- zmedenost,
- težave s spominom,
- nenadna šibkost, ohromelost,
- nenadni glavobol brez vzroka,
- motnje vida,
- motnje ravnotežja in koordinacije.
Posledice možganske kapi
Kakšne posledice pusti možganska kap je odvisno od lokacije in obsega poškodbe možganov. Dolgoročno gledano lahko kap povzroča:
1. Telesne posledice
- gibalne motnje,
- ohromelost ene strani telesa,
- težave pri hoji, ravnotežju in koordinaciji,
- spastičnost,
- težave pri požiranju (disfagija),
- izguba nadzora nad mehurjem ali črevesjem,
- bolečine, mišične krče.
2. Kognitivne in čustvene posledice
- motnje spomina, pozabljivost,
- težave z razumevanjem, mišljenjem, motoričnim planiranjem,
- težave z govorom,
- spremembe v osebnosti ali obnašanju,
- depresija, anksioznost, težave s čustveno regulacijo.
3. Zaznavne posledice
- težave z vidom,
- slaba prostorska orientacija,
- težave s propriocepcijo oz. z zavedanjem lastnega telesa,
oslabljena senzorika.
4. Dolgotrajne posledice
- odvisnost od drugih,
- dolgotrajna invalidnost,
- potreba po pomoči pri vsakodnevnih opravilih.
Nekateri ljudje okrevajo popolnoma, med tem ko imajo nekateri posledice celo življenje. Rehabilitacija in način zdravljenja po možganski kapi sta odvisna predvsem od stanja pacienta in njegovih težav.
Vloga fizioterapije v akutni fazi
V akutni fazi (zgodnja faza, ki nastopi ob bolezni), torej prvih nekaj dni do nekaj tednov po kapi, je cilj fizioterapije predvsem preprečevanje sekundarnih zapletov in postopna povrnitev gibanja. Metode in tehnike se razlikujejo glede na stanje in obseg težav pacienta.
Glavni cilji:
- ohranjanje pasivne gibljivosti (pasivne in aktivno asistirane vaje za preprečevanje kontraktur in sklepne rigidnosti),
- zgodnja vertikalizacija,
- začetek proprioceptivne vadbe (spodbujanje zavedanja telesa),
- učenje transferjev (posedanje, vstajanje, hoja,…),
- ustrezna edukacija pacienta,
- izboljšanje dihalne fukncije,
- povrnitev funkcije, izboljšanje mišične moči.
Vloga fizioterapije v subakutni in kronični fazi
Po odpustu iz bolnišnice se zdravljenje nadaljuje v ambulantah, zdraviliščih, rehabilitacijskih ustanovah,… Fokus se usmeri iz pasivne oskrbe v aktivno vlogo pacienta.
Glavni cilji:
- povrnitev osnovnih gibalnih vzorcev (hoja, prenosi teže, vstajanje, obračanje, …),
- spodbujanje nevroplastičnosti možganov (sposobnost, da se prilagajajo na različne dražljaje iz okolja, obnavljajo, spreminjajo, kot odziv na učenje ter nove izkušnje).
- krepitev mišične moči (aktivne in aktivno asistirane vaje, vaje proti uporu za povrnitev in pridobitev mišične moči),
- proprioceptivne vaje (vaje za izboljšanje zavedanja telesa, orientacije v prostoru, rabe različnih delov telesa, ustrezna raba fizične sile,…),
- povrnitev funkcionalnosti prizadetega uda,
- zmanjšanje bolečine (pogosto je pri pacientih prisotna bolečina zaradi spastičnosti, mišičnih krčev, preležanin, prisilne drže, obremenitve določenih mišic, zmanjšane gibljivosti ali napora pri gibanju).
- izboljšanje gibljivosti prizadetih sklepov,
- izboljšanje koordinacije in ravnotežja.
Fizioterapevtske metode in tehnike
Pri obravnavi pacienta fizioterapevt vključuje različne metode in tehnike dela, odvisno stanja pacienta, zmožnosti in težav.
Med te tehnike lahko spadajo:
- pasivno razgibavanje,
- aktivne in aktivno asistirane vaje,
- vaje za ravnotežje in koordinacijo,
- proprioceptivna vadba,
- hidroterapija,
- manualna terapija,
- fizioterapija (raba aparatur kot pripomoček za spodbujanje funkcionalnosti npr. pri padajočem stopalu ali protibolečinska terapija),
- razvojno nevrološka obravnava (Bobath koncept),
- vaje za izboljšanje vzdržljivosti,
- PNF (proprioceptivna nevromišična facilitacija),
- dihalne vaje,
- edukacija pacienta.
Pristopov k rehabilitaciji je ogromno, zato je pomembna dobra klinična ocena stanja pacienta in pogovor s pacientom o njegovih ciljih za naprej. Fizioterapevt na podlagi klinične ocene (ki vključuje anamnezo in različne nevrološke, funkcionalne teste) pripravi ustrezen program terapij in zastavi cilje. Glede na potrebe pacienta se fizioterapevt odloči katere metode in tehnike bodo najbolj pripomogle k izboljšanju stanja pacienta.
Možganska kap in zdravljenje
Rehabilitacija po možganski kapi je dolgotrajen, kompleksen a močno priporočljiv proces, saj zagotavlja uspešen povratek pacienta k vsakodnevnemu življenju. Fizioterapevt ima pri tem eno od ključnih vlog, saj s celostnim, individualnim pristopom in nenehnim spremljanjem omogoči pacientu, da si po diagnozi ponovno zgradi kakovostno in karseda samostojno življenje.