Vizualni mejniki so ključni pokazatelj otrokovega vidnega in kognitivnega razvoja, ki pomaga staršem spremljati, ali se otrokova vizualna sposobnost ustrezno razvija. Ker je vid tesno povezan z otrokovo zmožnostjo raziskovanja in interakcije z okolico, lahko razumevanje teh mejnikov pomaga pri zgodnjem odkrivanju morebitnih težav z vizualnim sistemom, vidom ali razvojem.
Vid je prav tako tesno povezan z drugimi čutili in igra ključno vlogo pri zaznavanju, učenju in interakciji z okoljem. Senzorni sistemi vključujejo vseh pet osnovnih čutil, torej vid, vonj, okus, sluh in dotik, ter propriocepcijo (zaznavanje lastnega telesa v okolju) in vestibularni sistem (ravnotežnostni organ, odgovoren za gibanje).
Kaj je vizualni sistem in kako je povezan z ostalimi senzornimi sistemi?
SENZORNA INTEGRACIJA
- je nevrološki proces, ki omogoča možganom, da obdelujejo vidne in ostale senzorne informacije, ki prihajajo iz okolice s pomočjo čutil. Otroci z občutljivostjo na vidnem sistemu, se pogosto izogibajo močnim lučem, lahko jih motijo razni vzorci, svetloba, jih zmotijo prepolni ali zelo barviti prostori,… medtem ko senzorni iskalci pogosto izkažejo zanimanje za različne barve, vzorce, radi prižigajo in ugašajo luč, uživajo v gledanju vrtečih ali bleščečih se stvari in podobno. Prav tako imajo lahko otroci s težavami na vizualnem sistemu probleme pri prepoznavanju obrazov, podobnosti ali razlik predmetov, barv, oblik in velikosti.
VID IN RAVNOTEŽJE
- vid sodeluje z vestibularnim sistemom na način, da otroci razvijajo občutek za prostor in ravnotežje. To je ključno za doseganje razvojnih mejnikov, kot je plazenje ali hoja. Če vzamemo za primer stojo z odprtimi in zaprtimi očmi. Z odprtimi nam ne predstavlja problema, medtem ko se moramo pri zaprtih očeh veliko bolj truditi, da nas ne zanaša ali ne pademo, saj telesu odvzamemo vidno polje. Pri otrocih z motnjami v ravnotežju, lahko pride do zamika v vizualnih in gibalnih mejnikih.
VID IN SLUH
- vid in sluh sodelujeta pri prepoznavanju ljudi in predmetov. Na primer, dojenček sledi viru zvoka in ga vizualno poveže s predmetom ali osebo.
VID IN DOTIK
- vid in dotik se povežeta pri učenju preko raziskovanja različnih materialov, struktur, občudovanja in dotikanja predmetov, kar spodbuja fino motoriko, stereognozijo in diskriminacijo predmetov.
Aktivnosti za spodbujanje senzornega in vizualnega sistema
Razumevanje, kako senzorni sistem vpliva na vizualne mejnike omogoča celostni pristop k podpori otrokovega razvoja. Starši lahko spodbujajo razvoj vizualnega sistema z različnimi aktivnostmi, kot so:
- igranje z igračami z močnim kontrastom,
- slikanje z različnimi barvami,
- raziskovanje okolja,
- raziskovanje predmetov različnih oblik, barv, tekstur,
- igre, ki spodbujajo gibanje in vključujejo ravnotežje, kot so lovljenje žoge, hoja po brvi, kjer morajo slediti hoji s pogledom, …
Kateri so ključni vizualni mejniki glede na starost?
0-2 MESECA:
Dojenčki pri starosti 2 mesecev vidijo le okoli 20-30 cm daleč. Njihov vid je še meglen, vendar zaznavajo svetlobo in gibanje.
Značilnosti:
- radi gledajo kontrastne vzorce (črno-bele),
- pri močni svetlobi zamižijo,
- sledijo počasnim premikom, vendar še ne gladko.
2-4 MESECE:
Vid postaja ostrejši, dojenček se bolj jasno osredotoča na obraze in predmete. Začne se razvijati binokularni vid (raba obeh oči skupaj).
Značilnosti:
- vzdržujejo očesni stik,
- kažejo zanimanje za obraze,
- sledijo premikajočim predmetom,
- začnejo prepoznavati znane obraze in predmete na kratki razdalji.
4-6 MESECEV:
Izboljša se globinsko zaznavanje vida in koordinacija oko-roka. Dojenčki pri tej starosti vidijo že bolj podrobno.
Značilnosti:
- posegajo po igračkah v svojem vidnem polju,
- odzovejo se na obrazne izraze,
- kažejo zanimanje za barvite predmete.
6-12 MESECEV:
Vidna ostrina in zaznavanje barv se znatno izboljšata. Še dodatno vid podpira mobilnost, kot je recimo plazenje, kobacanje ali prijemanje stvari v roke.
Značilnosti:
- prepoznavanje oddaljenih predmetov in ljudi,
- opazijo drobne predmete in jih primejo s pincetnim prijemom,
- sledijo bolj kompleksnim premikom, kot je recimo kotaljenje žoge.
1-2 LETI:
Malčki pri tej starosti izboljšajo globinsko zaznavanje, kar jim omogoča premikanje po stopnicah in neravnih površinah. Vid uporabljajo tudi za reševanje problemov.
Značilnosti:
- prepoznajo znane predmete na slikah ali v knjigi,
- igre, ki vključujejo povezovanje vida z motoriko, kot recimo zlaganje kock,
- posnemajo risanje, čačke,…
Zakaj je pomembno spremljati vizualne mejnike?
Spremljanje vizualnih mejnikov je ključno, saj zgodnje prepoznavanje težav z vidom omogoča pravočasno ukrepanje. Zaostanek ali nepravilnosti pri doseganju teh mejnikov lahko nakazujejo na težave, kot so:
- slabovidnost,
- strabizem,
- ‘leno oko’ oziroma ambliopija,
- razvojne motnje,
- motnje senzorne integracije.
Spremljanje vizualnih mejnikov in razumevanje njihovih povezav s senzornim sistemom je ključnega pomena za podporo otrokovega celostnega razvoja. Senzorna integracija omogoča usklajeno delovanje različnih čutil, kar spodbuja napredovanje pri vidnem, gibalnem in socialnem razvoju. Z ustreznimi aktivnostmi lahko starši otroku pomagajo premagovati morebitne težave in spodbujajo njegovo zmožnost raziskovanja in interakcije z okoljem.