Sesedanje hrbtenice, je stanje do katerega pride zaradi zmanjšanja višine telesa vretenca. Sesedanje hrbtenice je najpogostejše pri ženskah po 50 letu starosti, a se tudi moški temu stanju težko izognejo. Najpogosteje se sesedanje zgodi v prsnem – torakalnem delu ali ledvenem- lumbalnem delu hrbtenice. Med glavne vzroke za sesedanje hrbtenice spada osteoporoza.
Sesedanje hrbtenice je kompleksno stanje, ki lahko povzroči bolečino v sklepih, mišicah ali hrbteničnem predelu, oslabljene mišice trupa in okončin, otrplost občasno pa tudi občutek mravljinčenja.
KAKŠNA JE ZGRADBA HRBTENICE IN KAKŠNO VLOGO IMAJO VRETENCA?
Naša hrbtenica (lat. columna vertebralis) je glavni podporni steber telesa in osrednja struktura našega skeleta. Zagotavlja stabilnost, omogoča gibljivost telesa in omogoča zaščito hrbtenjače.
Sestavljena je iz 33-34 vretenc, ki predstavljajo osnovne anatomske in funkcionalne enote hrbtenice in so ključna struktura za zagotavljanje biomehanske stabilnosti:
- 7 vratnih vretenc,
- 12 prsnih vretenc,
- 5 ledvenih vretenc,
- 5 zaraščenih križničnih vretenc,
- 3-5 zaraščenih trtičnih vretenc.
Med dvema vretencema je medvretenčna ploščica. Le ta je sestavljena iz trdega obroča in mehkega jedra.
Vir: https://byjus.com/biology/vertebrae-diagram/
KAKŠNA JE VLOGA VRETENC?
Vloga vretenc je večdimenzionalna in vključuje naslednje funkcije:
STRUKTURNA PODPORA TELESA
- Vretenca tvorijo glavni nosilni steber telesa in so ključna komponenta za vzdrževanje telesne osi.
- Biomehanska nosilnost: telo vretenca zaradi svoje strukture, ki ima visoko kompresijsko odpornost učinkovito prenaša aksialne sile.
- Ledvena vretenca imajo večjo maso in večjo površini telesa v primerjavi z vratnimi ali prsnimi vretenci, kar jim omogoča prilagajanje na večje obremenitve v spodnjem delu hrbtenice.
ZAŠČITA NEVROLOŠKIH STRUKTUR
- Lok vretenca skupaj s telesom tvori vretenčni kanal, ki zagotavlja trdno zaščito hrbtenjače in njenih ovojnic.
- Anatomija hrbteničnega loka in dvojne črke »S« je zasnovana tako, da zagotavlja stabilnost ob hkratni ohranitvi fleksibilnosti.
MOBILNOST IN BIOMEHANSKA STABILNOST
- Vretenčni sklepi in medvretenčne ploščice omogočajo gibe v hrbtenici.
- Sklepni izrastki s sklepi in kompleksen ligamentni sistem preprečujejo gibanje čez mejo gibljivosti kar bi lahko povzročilo poškodbe.
PRENOS IN ABSORBCIJA SIL
- Čez telesa vretenc, medvretenčne ploščice in pripadajoče sklepe poteka sorazmeren prenos sil, kar preprečuje morebitne majhne poškodbe.
ZAGOTAVLJANJE VIŠINE IN DRŽE
- Dolžina hrbtenice je individualno variabilna in je odvisna od števila, oblike in velikosti vretenc, debeline medvretenčne ploščice ter same fiziološke drže telesa.
- Dolžina hrbtenice se spreminja glede na naš položaj. Hrbtenica je lahko v sedečem položaju od 2 do 8 milimetrov krajša kot v stanju stoje.
Vir: https://orthoinfo.aaos.org/en/diseases–conditions/spine-basics/
KAKŠNA JE MEHANIKA SESEDANJA HRBTENICE?
Sesedanje hrbtenice je posledica kompleksnih biomehanskih procesov, ki vključujejo prekomerna obremenitve na oslabljeno strukturo vretenc ter progresivno izgubo njihove nosilnosti.
Hrbtenica je zasnovana za prenašanje aksialnih (vertikalnih) obremenitev, ki izvirajo iz telesne mase, gravitacijskih sil in dinamičnih aktivnosti ( hoja, tek, skakanje, dvigovanje bremen,.. itd.).
- Normalna obremenitev: pri zdravi hrbtenici se aksialne sile enakomerno porazdelijo skozi telo vretenc in medvretenčne ploščice, kar omogoča vzdrževanja mehanske stabilnosti in preprečuje poškodbe.
- Prekomerna obremenitev: Ko obremenitev preseže nosilnost oslabljene kosti, pride do progresivne porušitve notranje strukture telesa vretenca, kar rezultira v sesedanje. Progresivno sesedanje več vretenc vodi do zmanjšane merljive telesne višine, kar je najpogosteje opazno pri starejših osebah.
KATERI SO VZROKI SESEDANJA HRBTENICE?
Sesedanje hrbtenice je posledica strukturne oslabitve, travne, bolezni ali prekomerne obremenitve vretenc, kar vodi predvsem do sprememb v njihovi višini ali celo do deformacij.
Ko govorimo o sesedanju hrbtenice imamo dva možna scenarija začetka pojavljanja stanja.
- POSTOPEN ZAČETEK – se običajno pojavi pri kroničnih stanjih, kot je osteoporoza in degenerativnih spremembah hrbtenice.
- NENADEN ZAČETEK – se zgodi zaradi akutnih stanj ali poškodb, kot so padci iz višine, prometne nesreče ali športne poškodbe. Zraven omenjenega lahko nenaden začetek povzroči tudi hitro uničenje kosti zaradi tumorskih procesov, kot so metastaze.
KATERA SO NAJPOGOSTEJŠA STANJA, KI POVZROČIJO SESEDANJE HRBTENICE?
OSTEOPOROZA
Osteoporoza je kronična bolezen kosti, za katero je značilna zmanjšana kakovost in količina kostnine, kar oslabi kosti. Lahko tudi do te mere, da se zlomijo že pri najmanjših poškodbah ali obremenitvah.
Osteoporoza je najpogostejši vzrok sesedanja hrbtenice.
Pri ljudeh z osteoporozo se sesedanje vretenc začne postopoma in lahko ostane dolgo časa neopaženo. Manjše dnevne obremenitve, lahko povzročijo mikro-travme oziroma manjša poškodbe v telesu, le te pa lahko posledično povzročijo sesedanje vretenc.
SESEDANJE HRBTENICE ZARADI TRAVME ALI POŠKODBE
Sesedanje hrbtenice ni vedno povezano s starostjo. Lahko je kot posledica poškodbe.
Močna zunanja sila (posledica prometne nesreče, padca z višine ali športne poškodbe), lahko povzroči neposreden zlom ali kompresijo vretenca, kar rezultira v sesedanju hrbtenice oziroma zmanjšanju dolžine same hrbtenice, saj telo vretenca ne zdrži obremenitve in se sesede.
PATOLOŠKI VZROK – TUMORJI ALI METASTAZE
V redkih primerih je lahko sesedanje hrbtenice posledica drugih bolezni, ki prav tako slabijo kosti. Med najpogostejše tumorje ali metastaze, ki lahko vplivajo na sesedanje hrbtenice spadajo: rak dojk, prostate ali pljuč. Ta stanja lahko vplivajo na kostno tkivo, katerega lahko hitro ali postopoma začnejo uničevat.
DEGENERATIVNE SPREMEMBE
S starostjo se lahko začnejo dogajat spremembe v hrbtenici, kot rezultat dolgotrajne obrabe hrbtenice. Degeneracija medvretenčnih ploščic in spremembe v kostnem tkivu povzročijo zmanjšano podporo vretencem. Telo vretenca se postopno spreminja pod pritiskom teže in nenehnih, običajno, ponavljajočih se obremenitev.
KAKO LAHKO FIZIOTERAPIJA POMAGA PRI TEŽAVAH OB SESEDANJU HRBTENICE?
S fizioterapijo se lahko z ustreznimi tehnikami in metodami lajša simptome, izboljšuje funkcionalne sposobnosti, preprečuje nadaljnje zaplete in izboljšuje kakovost življenja pacienta.
S fizioterapijo se lahko vpliva na:
- OBVLADOVANJE BOLEČINE:
Cilj obravnave je, z različnimi aparaturnimi tehnikami vplivat na zmanjšanje bolečine. Umiriti prekomerno aktivnost živčnih poti, ki prispevajo k dolgotrajni bolečini in pomagati mišično – skeletnemu sistemu, da ponovno deluje nemoteno.
Aparaturne tehnike primerno za tovrstno stanje: Tecar terapija, terapija z laserjem, TENS.
- IZBOLJŠANJE STABILNOSTI HRBTENICE
Cilj je da s krepitvijo globokih notranjih stabilizatorjev vplivamo na zmanjšanje mehanskih obremenitev na vretenca. In preprečujemo preobremenitev, ki bi lahko vodila do poslabšanja stanja.
Za doseganje tega cilja se lahko poslužujemo različnih vaj. Stabilizacijske vaje, vaje za izboljšanje ravnotežja in proprioceptivne vaje so najučinkovitejše pri težavah s sesedanjem hrbtenice.
- PREPREČEVANJE NADALJNJIH POŠKODB
Preprečevanje ponavljajočih se poškodb vretenc in progresivne deformacije hrbtenice. S pomočjo ergonomskega svetovanja in preventivnih programov. Pomembna je edukacija pacienta o pravilni drži, pravilnem sedenju in dvigovanju bremen.
- IZBOLJŠANJE GIBLJIVOSTI IN FUNKCIONALNIH SPOSOBNOSTI:
Povrnitev normalnega obsega gibanja in optimizacija funkcionalnih vzorcev gibanja pod strokovnim nadzorom preko skrbno načrtovanih in individualno pripravljenih razteznih vaj, vaj za moč, vzdržljivost in ravnotežje. Na ta način lahko ohranjamo hrbtenico v funkciji, ne glede na morebitne spremembe, ki se na njen dogajajo.
- LAJŠANJE POSLEDIC DEFORMACIJ HRBTENICE
S skrbno načrtovanimi vajami in pod budnim strokovnim očesom fizioterapevta se lahko preprečujejo sekundarne težave, povezane s posturalnimi deformacijami, ko so torakalna kifoza, povečana ledvena lordoza ali skolioza.
- EDUKACIJA PACIENTA
Edukacija pacienta je zaključen del celovitega pristopa k pacientu s simptomatiko sesedanja hrbtenice. Pacientu omogoča, da bolje razume svoje stanje in aktivno sodeluje pri preprečevanju poslabšanj in skrbi za svoje zdravje. Z zgoraj naštetimi metodami in aktivnostmi se lahko izboljša kakovost življenja vsakega posameznika, ki se srečuje s stanjem sesedanja hrbtenice.