Vsak otrok se razvija v svojem ritmu, kar je povsem naravno. Nekateri otroci dosežejo razvojne mejnike hitreje, drugi nekoliko kasneje. Vendar pa je ključno vprašanje: kaj če otrok določenih mejnikov ne doseže ali jih preskoči?
Ali lahko zapozneli razvojni mejniki in šibke motorične sposobnosti vplivajo na otrokovo učenje? Odgovor je DA.
ZAKAJ SO RAZVOJNI MEJNIKI IN MOTORIČNE SPOSOBNOSTI POMEBNI?
Razvojni mejniki in motorične sposobnosti, kot so plazenje, kobacanje, hoja, ravnotežje, koordinacija, niso pomembni le za telesni razvoj, ampak tudi za kognitivne sposobnosti. Med telesom in umom obstaja tesna povezava. Ko je ta povezava prekinjena ali oslabljena (zaradi nedoseganja določenih mejnikov ali nepravilnega doseganja le teh), se lahko pojavijo učne težave.
Otroci z zapoznelimi mejniki imajo pogosto težave pri:
- Koncentraciji in pozornosti,
- Organizaciji (prostora, delovnega okolja, nalog,..),
- Prisotnosti motoričnega nemira (nezmožnost sedenja na mestu),
- Druženju in interakciji z vrstniki,
- Sledenju besedila pri branju,
- Prepisovanju zapiskov iz table,
- Razvijanju finih motoričnih spretnosti (risanje, barvanje,…).
NA KATERE ZNAKE JE POTREBNO BITI POZOREN V OTROKOVEM ZGODNJEM RAZVOJNEM OBDOBJU?
Starši, vzgojitelji ali učitelji pogosto zaznavajo »rdeče zastavice« v razvoju otroka. Pomembno je biti pozoren na naslednje znake:
- Slabo ravnotežje ,
- Slabo koordinacijo gibov,
- Slabo držo telesa,
- Težave z nadzorom glave in vratu (pogosta potreba po podpori glave med delom za mizo),
- Nizek mišični tonus,
- Slabe ročne spretnosti in šibka moč prstov,
- Senzorna preobčutljivost,
- Hoja po prstih,
- Težave pri lovljenju in metanju predmetov,
- Zamude na govorno – jezikovnem področju.
Če se pri otroku kakšen od zgoraj naštetih znakov opazi, je pomembno čimprejšnje ukrepanje, saj se lahko učne vrzeli še poglobijo in vplivajo na otrokovo samozavest ter motivacijo za učenje.
KAKO LAHKO GIBANJE POMAGA PRI UČENJU?
Gibanje ima ključno vlogo pri razvoju otrokovega uma in telesa. Usmerjene gibalne dejavnosti pomagajo otrokom:
- Lažje slediti pouku,
- boljše regulirati čustva,
- krepiti fino in grobo motoriko,
- izboljšati orientacijo v prostoru,
- povečati sposobnost vizualnega sledenja, kar je pomembno pri branju in pisanju.
Zamisel o gibanju kot »spodbujevalniku« za možgane lahko primerjamo z raketno ladjo. Telo zagotavlja gorivo za možgane, da se lahko ti »prebudijo« za višje učenje. Če otrokovo telo ni ustrezno razvito, možgani niso pripravljeni na učenje. Zato je koristno v dnevno rutino vključiti preproste motorične aktivnosti, ki otrokom pomagajo pri kognitivnem razvoju.
KAKO LAHKO SENZORNA INTEGRACIJA POMAGA PRI UČENJU?
Senzorna integracija je proces, pri katerem možgani organizirajo in interpretirajo informacije, ki prihajajo iz naših čutil. Če senzorna obdelava ni učinkovita, se lahko pojavijo težave pri učenju, koordinaciji in vedenju.
Senzorna integracija lahko pomaga otrokom pri:
- izboljšanju koncentracije in pozornosti,
- boljšem zavedanju svojega telesa v prostoru,
- razvoju grobe in fine motorike,
- zmanjšanju senzorne občutljivosti,
- regulaciji čustev in vedenja,
- izboljšanju socialnih veščin.
PRAKTIČNI NASVETI ZA STARŠE IN UČITELJE
Ne čakajte, da otrok »preraste« razvojne težave. Aktivno vključite:
- Gibalne vaje, ki spodbujajo koordinacijo in ravnotežje.
- Vaje za krepitev mišičnega tonusa (plezanje, vlečenje vrvi, premikanje težjih predmetov,…).
- Aktivnosti za izboljšanje senzornega procesiranja (igranje z glino, risanje s prsti,…).
- Strukturirane igre in fizične aktivnosti, kot so ples, plavanje ali jahanje.
- Spodbujanje fine motorike z vsakodnevnimi aktivnostmi (rezanje s škarjami, vezanje vezalk,…).
KDAJ POISKATI STROKOVNO POMOČ?
Če otrok kljub vašim prizadevanjem še vedno kaže razvojne zaostanke, se je smiselno posvetovati s strokovnjakom. Fizioterapevti in senzorni terapevti lahko pomagajo pri ciljno usmerjenih vajah in strategijah za razvoj otrokove motorike in kognitivnih sposobnosti.