Artroza je ena izmed najpogostejših bolezni sklepov, za katero je značilno tanjšanje sklepnega hrustanca na sklepnih površinah. Gre za degenerativno bolezen, pri kateri pride do postopnega obrabljanja hrustanca, kar povzroča bolečine, okorelost in zmanjšano gibljivost.
Običajno se artroza pojavlja pri starejših ljudeh, vendar lahko prizadene tudi mlajše posameznike, predvsem tiste, ki se srečujejo s prekomerno telesno težo, pomanjkanjem fizične aktivnosti, poškodbami ali ponavljajočimi obremenitvami sklepov.
Med najučinkovitejše metode obvladovanja artroze sodi fizioterapija, ki pomaga zmanjšati simptome, izboljšati gibljivost sklepov, zmanjšati bolečino in povečati funkcionalnost prizadetih udov.
Kaj je artroza?
Artroza je kronična degenerativna bolezen sklepov, ki se razvije zaradi obrabe hrustanca.
Kronična = traja dlje časa.
Degenerativna = postopoma se slabša in izgublja svojo funkcijo.
Vir: https://www.shutterstock.com/search/arthrosis
Najpogostejši sklepi, ki jih prizadene artroza, so:
- kolenski sklep (gonartroza),
- kolčni sklep (koksartroza),
- ramenski sklep,
- mali sklepi prstov in
Kaj je sklepni hrustanec?
Sklepni hrustanec je gladka, elastična in čvrsta plast tkiva, ki prekriva kosti v sklepih in omogoča gladko in tekoče gibanje, brez trenja. Ko se hrustanec obrabi, začnejo kosti drgniti druga ob drugo, kar lahko povzroča bolečino, vnetje in zmanjšano gibljivost sklepa.
Lastnosti sklepnega hrustanca so:
- Gladkost in elastičnost: omogoča nemoteno gibanje kosti brez trenja,
- Blaži udarce: deluje kot »amortizer« in blaži udarce ter absorbira sile, ki nastanejo pri hoji, teku ali dvigovanju bremen,
- Ni oživčen in prekrvavljen: je brez krvnih žil in živcev, kar pomeni, da se slabo obnavlja in da sam po sebi ne povzroča bolečine. Bolečino povzročajo spremembe na kosti ali vnetje sosednjih tkiv.
Pri boleznih, kot je artroza, hrustanec postopoma propada, postaja tanjši in hrapav, kar povzroča:
- povečano trenje in obrabo sklepa,
- bolečino,
- togost,
- zmanjšano gibljivost,
- vnetje sklepa,
- osteofite (kostne izrastke)
Ker se sklepni hrustanec ne obnavlja sam, je nujno skrbeti za zdrave sklepe s preprečevanjem poškodb, zdravim načinom življenja in fizioterapijo.
Kateri so simptomi artroze?
Simptomi artroze se razvijajo postopoma, po navadi skozi leta in se postopno slabšajo. Med najpogostejše simptome spadajo:
- bolečina v sklepih, ki se poslabša pri aktivnosti,
- okorelost, zlasti zjutraj ali po daljšem mirovanju,
- omejena gibljivost sklepa,
- občutek pokanja in trenja v sklepu,
- otekanje in vnetje.
Kateri so glavni vzroki artroze?
- Starost: starost je najpogostejši dejavnik, saj sčasoma hrustanec izgublja elastičnost in sposobnost obnove ter se tanjša.
- Genetika: artroza v družini poveča tveganje, saj nekatere dedne lastnosti vplivajo na strukturo hrustanca.
- Prekomerna telesna teža: povečuje obremenitev sklepov, kar pospeši obrabo hrustanca.
- Poškodbe in preobremenitve sklepov: pretekle poškodbe, kot so zvini, zlomi, poškodbe vezi,… in dolgotrajne ponavljajoče preobremenitve (pri športnikih, fizičnih delavcih) lahko vodijo v hitrejšo obrabo sklepov.
- Slaba telesna drža in nepravilna obremenitev: (nepravilna telesna drža, ukrivljenost hrbtenice ali neravnovesje v mišicah lahko povzročijo neenakomerno rabo hrustanca.
- Vnetne bolezni sklepov: revmatoidni artritis in druge vnetne bolezni lahko pospešijo propadanje hrustanca.
- Hormonski dejavniki: pri ženskah po menopavzi je večje tveganje za nastanek artroze, zaradi upada estrogena, ki vpliva na zdravje sklepov.
- Presnovne motnje: pridružene presnovne motnje, kot je recimo sladkorna bolezen, lahko negativno vplivajo na sklepe in pospešijo degenerativne procese.
Kako pri artrozi pomaga fizioterapija?
Fizioterapija je neinvazivna in učinkovita metoda zdravljenja artroze, ki pomaga zmanjšati bolečino, izboljšati funkcionalnost sklepov ter upočasniti napredovanje bolezni.
Cilji fizioterapevtskega zdravljenja so:
- zmanjšati bolečine in vnetja,
- izboljšati gibljivost sklepa,
- krepiti mišice, ki podpirajo sklep,
- preprečevati kontrakture sklepa,
- izboljšati držo in
- izboljšati biomehaniko gibanja.
Katere metode zdravljenja uporabljajo fizioterapevti pri artrozi?
Fizioterapevtsko zdravljenje artroze je prilagojeno specifičnim potrebam posameznika, glede na njegovo stanje artroze, simptome, bolečine in želja. Najpogostejše metode zdravljenja so:
- Kinezioterapija: vključuje individualiziran vadbeni program. Vadba je ključni del zdravljenja artroze, saj je usmerjena v izboljšanje obsega gibljivosti sklepa, krepitvi mišične moči ter sklepne stabilnosti. Vključuje:
- raztezne vaje,
- krepilne vaje,
- stabilizacijske vaje in
- eerobno vadbo, kot so hoja, plavanje ali kolesarjenje.
- Manualna terapija: je zdravljenje s pomočjo rok. Fizioterapevt vključuje razne tehnike manualne terapije, kot so sklepna mobilizacija, masaža, aktivno asistirane vaje s pomočjo terapevta, vaje proti uporu, pasivno razgibavanje sklepov, napni-sprosti tehnike, fascialno sproščanje in mnoge druge. S temi tehnikami zmanjša togost sklepov in izboljša gibljivost, poveča mišično moč ter funkcionalnost.
- Fizikalna terapija: vključuje aparaturne tehnike in različne pripomočke za podporo zdravljenja pri artrozi in zmanjšanje bolečine. Najpogosteje se uporablja:
- Elektroterapija (uporaba električnih tokov za namene zdravljenja),
- Terapevtski ultrazvok (uporaba visokofrekvenčnih zvočnih tokov za lajšanje bolečin in zmanjšanje vnetja),
- TECAR (sodobna oblika elektroterapije, ki uporablja radiofrekvenčno energijo za spodbujanje celjenja tkiv, zmanjšanja bolečine in vnetja ter izboljšanja prekrvavitve),
- Hidroterapija (terapija v vodi, kjer se zmanjša obremenitev na sklepe in omogoči izvajanje gibov, ki bi bili na suhem težji zaradi obremenitve),
- Terapevtski laser (svetlobna terapija, ki oddaja svetlobo določene valovne dolžine, ki prodre v tkiva in pospeši celjenje, prekrvavitev, celični metabolizem, zmanjša vnetja ter bolečino),
- Uporaba kinezioloških trakov (posebni elastični trakovi, ki pomagajo stabilizirati sklep, izboljšajo prekrvavitev, pretok limfe, s tem pa zmanjšajo bolečino, obrabo sklepa in izboljšajo funkcionalnost).
- Limfna drenaža (v primeru otekanja in zastajanja limfe).
Kdaj poiskati pomoč fizioterapevta?
Če se pojavljajo pogoste bolečine v sklepih, okorelost ali zmanjšana gibljivost, je smiselno poiskati strokovno pomoč, kjer se na podlagi težav pripravi ustrezen program zdravljenja.
Zdravnik lahko na podlagi anamneze posumi na morebitno obrabo sklepa, zato napoti dalje na določene preiskave, ki potrdijo ali ovržejo sum artroze. Najpogostejša preiskava na katero napotijo osebni zdravniki je RTG (rentgensko slikanje). Prikaže različne spremembe v sklepih, kot so izguba hrustanca, prisotnost osteofitov ali zožitev sklepnega prostora. Za natančnejšo metodo prikaza mehkih tkiv, pa lahko zdravnik posameznika napoti na MRI (magnetno resonanco), kjer se pokažejo poškodbe hrustanca ali okolijskih mehkih tkiv. Pri pregledu na vnetje sklepov ali tekočine v sklepih pa se uporablja tudi UZ (ultrazvočna preiskava).
Po končanih preiskavah zdravnik pregleda slike in oceni stanje sklepa, hrustanca, kosti in drugih tkiv. Na podlagi ocene predpiše ustrezna zdravila, priporoči spremembe življenjskega sloga ter napoti dalje na fizioterapijo. V težjih primerih, se lahko odloči tudi za operacijo.
Kaj lahko storite sami?
Za preprečevanje poslabšanja stanja in lajšanja bolečin, vnetij in gibanja, lahko posameznik ogromno stori tudi sam. Med drugim:
- ohranjanje zdrave telesne teže (manjša telesna teža zmanjša obremenitev na sklepe),
- veliko gibanja (redna telesna aktivnost preprečuje okorelost sklepov),
- ustrezna obutev (dobra podpora zmanjša obremenitev na sklepe in korekcijo drže),
- izogibanje dolgotrajnemu sedenju ,
- uporaba toplih oblog ali termoforja (sproščanje napetosti mišic),
- v primeru otekline ali vnetja uporaba hladnih obkladkov,
- prilagoditev prehrane (prehrana, ki je bogata z Omega-3 maščobnimi kislinami, D-vitaminom in kolagenom).
Ogromno stvari lahko za zdravje sklepov naredimo sami, kljub temu pa je ob pogostih bolečinah, oteklinah in zmanjšani gibljivosti dobro za nasvet povprašati strokovnjaka, ki vam bo na podlagi težav znal svetovati o terapiji dalje.