Kako sta povezana učni spomin in senzorna integracija?

Učni spomin se nanaša na zmožnost shranjevanja in kasnejšega priklica informacij, ki so bile prej naučene. Vključuje torej različne informacije, veščine, izkušnje, ki jih ohranjamo skozi daljše časovno obdobje.

Proces učenja in oblikovanja spomina pri ljudeh je kompleksen proces vnosa in iznosa informacij v in iz možganov. Znotraj sistema obstaja 5 korakov, ki so vključeni v proces učenja in oblikovanja spomina:

• Sprejemanje informacije
• Shranjevanje informacije
• Zadrževanje informacije
• Priklic informacije
• Uporaba informacije.

Celoten proces učnega spomina se začne, ko začnejo možgani prejemati informacije preko čutil. Preko vseh čutil namreč pridobivamo informacije, ki jih možgani nadalje organizirajo.

V kolikor pri otroku opažate težave s senzorno integracijo, slušnim procesiranjem ali s sposobnostjo vzdrževanja pozornosti in koncentracije, se čimprej naročite na pregled. Če težave vztrajajo, lahko to namreč vpliva na sposobnost ustreznega učnega spomina pri otroku, ter učenja na splošno. Terapija senzorne integracije lahko pri omenjenih težavah pomaga, saj izboljšuje sposobnost možganov, da pravilno sprejemajo, obdelujejo in organizirajo vse senzorne informacije, vključno z zvoki.

SPREJEMANJE INFORMACIJ

• Možgani prejmejo informacije, ko jim čutila pošljejo sporočilo, da je v telesu prisoten nov dražljaj.
• Otrok mora za to vzdrževati ustrezno pozornost in koncentracijo, bodisi pri poslušanju ali gledanju, kar pa veliko otrokom povzroča težave.
• Otrok lahko sicer prejme informacijo, ampak ko jo mora shraniti ali kasneje priklicati, se pojavi težava. To je znak, da otrokovo slušno procesiranje ne deluje pravilno, kar lahko vodi do pozabljanja ali površnega zaznavanja prejetih informacij.

SHRANJEVANJE INFORMACIJ

• Ko možgani prejmejo informacije iz okolja, jih morajo nadalje nekje shraniti.
• Ker pa ni potrebno, da si čisto vse informacije, ki jih preko čutil dobimo, tudi zapomnimo, deluje človeški spomin kot nekakšen filter.
• Za to stopnjo obstaja več vrst spomina: glavna sta predvsem kratkoročni in dolgoročni spomin.

ZADRŽEVANJE INFORMACIJ

• Zadrževanje informacij je težava za mnoge otroke.
• Velikokrat se zgodi tudi, da otroci ob učenju razumejo snov, ampak jo že naslednji dan »pozabijo«.
• Da bi otrok lahko prejete informacije zadržal, jih morajo možgani naprej ustrezno prepoznati in povezati. To pomeni, da nove informacije povežejo z že obstoječim znanjem, da s tem postanejo bolj smiselne. Če do tega ne pride, potem se informacija ne shrani v dolgoročni spomin.
• Pri zadrževanju informacij je pozornost pomemben dejavnik. Če mora otrok razdeliti svojo pozornost med več nalog hkrati, lahko to zmanjša sposobnost pomnjenja.

PRIKLIC INFORMACIJ

Ko so informacije povezane in shranjene ter obdržane, jih mora biti otrok sposoben tudi priklicati, da jih lahko kasneje uporabi. Ob tem pa obstaja več načinov priklica:

• Neposreden priklic: takojšen dostop do informacije brez »namigov«
• Rekonstrukcija spomina: Uporaba delnih informacij za sestavljanje celotnega spomina
• Prepoznavanje: Prepoznavanje pravilnih informacij med več različnimi možnostmi
• Ponovno učenje: ponovno usvajanje že shranjenih informacij, kar lahko olajša njihov kasnejši priklic

UPORABA INFORMACIJ

• Po prejemu, shranjevanju, obdrževanju in priklicu novih informacij jih mora otrok tudi znati uporabiti.
• Uporaba znanja pomeni, da otrok učinkovito uporabi informacije, ki jih je shranil in priklical. Pomembno je, da otroci razvijejo veščine za praktično uporabo pridobljenega znanja.

Kako je z učnim spominom povezana senzorna integracija?

Brez čutil se ne moremo učiti. Vsak sistem čutil je namreč pomemben za otrokovo učno izkušnjo. V šolskem okolju sta največkrat uporabljena čutila vid in sluh – večina informacij se v šoli namreč podaja vizualno ali slušno.

Če ima otrok težave z vizualnim ali slušnim sistemom, se lahko pojavljajo seveda posledično težave z učnim spominom. Senzorna integracija namreč vpliva na način, kako možgani sprejemajo, obdelujejo in shranjujejo informacije.

Pri otrocih, ki imajo težave na tem področju bo definitivno koristila terapija senzorne integracije. Pri otrocih se bo s terapijo namreč:

• Izboljšala obdelava senzornih informacij,
• Pokazal napredek pri motoričnih spretnostih,
• Izboljšala pozornost in koncentracija
• Izboljšala samozavest in druge socialne veščine ter
• Izboljšalo prilaganje na okolje.

Kaj je slušno procesiranje in kako lahko težave z njim vplivajo na učni spomin?

Slušno procesiranje je sposobnost možganov, da prepoznajo, analizirajo in interpretirajo vse zvoke, ki jih dobimo preko našega slušnega sistema (preko ušes). Preko tega posledično razumemo govor, ločimo med zvoki, prepoznamo različne vzorce in lahko sledimo navodilom.

Če ima otrok težave s slušnim procesiranjem, njihovi možgani težje interpretirajo in obdelajo zaznan zvok. Pri otrocih se to kaže kot:

• Težave pri razumevanju govora
• Težave pri sledenju navodil z večimi koraki (večstopenjska navodila)
• Nerazlikovanje podobnih zvokov in besed
• Slabša sposobnost prepoznavanja zvokov
• Težave s črkovanjem in posledično pisanjem
• Počasnejša obdelava slišanih informacij

VIR: Davis Phinney Foundation For Parkinsons (https://davisphinneyfoundation.org/auditory-processing-and-parkinsons/)

Motnje slušnega procesiranja tako vplivajo na otrokov govor, komunikacijo, branje, učenje in pozornost, tako v šoli kot v vsakdanjem življenju. Potrebno je, da se diagnosticiranje motnje opravi čim prej, da lahko otroci vseeno uspešno funkcionirajo v vsakdanjem življenju. Če se stanje namreč ne prepozna in ustrezno obravnava, bo imel otrok vedno več težav, tako v šoli kot doma.

Ko starši bolje razumejo način učenja otroka, mu lahko pomagajo pri boljšem pomnjenju in uporabi informacij. Ko otrok doseže zadnji korak učnega spomina (ustrezna uporaba informacij) bo bolje uspeval v šoli in kasneje v življenju. Ustvarjanje več nevralnih poti v možganih z uporabo različnih učnih metod povečuje možnosti za uspeh. Znanje se mora povezovati in graditi na predhodnem znanju, kar omogoča boljši priklic in uporabo pridobljenih informacij.