Različne težave s prehranjevanjem so zelo pogoste pri osebah z avtizmom.
S tem mislimo na težave, kot so bodisi uživanje zelo male količine hrane, uživanje zelo redkih jedi, daljša obdobja brez hranjenja, nezmožnost hranjenja v šoli ali drugih javnih prostorih itd. Osebe z motnjami avtističnega spektra imajo velikokrat težave s senzorno integracijo, kar posledično vpliva na prehranjevanje.
Pogosto imajo težave s prenašanjem:
- različnih okusov,
- tekstur,
- vonjev in videzov hrane ali pa z dražljaji iz okolja
- občutljivi so na zvoke,
- vonjave,
- okuse in teksture.
To seveda vpliva na posameznikovo izkušnjo in odnos do hrane.
Kaj je senzorna integracija in kako je povezana s hranjenjem?
Senzorna integracija je sposobnost našega telesa in centralnega živčnega sistema, da:
- Prejme informacije preko vseh različnih čutil,
- Te informacije smiselno obdela in poveže v celoto,
- Ter na njih ustvari smiseln odziv – ta je lahko v obliki givanja, vedenja, učenja …
Gre za proces, ki nam omogoča, da iz množice dražljajev izločimo nepomembne informacije in se osredotočimo le na pomembne.
Če se vam zdi, da pri otroku opažate težave s senzorno integracijo, se naročite na pregled, kjer bomo v Centru Reha Medical opravili celostno oceno otroka, ter vam svetovali glede morebitnih težav.
V nadaljevanju pa si poglejmo, katere senzorne sisteme poznamo in kako lahko težave z njimi vplivajo na prehranjevanje otrok.
GUSTATORNI SISTEM
Gustatorni sistem je eden izmed senzornih sistemov, ki je odgovoren za zaznavo okusa. Na tem senzornem sistemu se lahko pojavijo težave, ki posledično vplivajo na hranjenje. Otroke lahko zmoti:
- Tekstura hrane
- Temperatura hrane
- Intenziven okus hrane
Otroci pa so lahko na sistemu preobčutljivi ali pa pretirano v iskanju teh dražljajev.
- Senzorni iskalci (premajhna občutljivost na okus): ponudimo bolj intenziven okus hrane.
- Preobčutljivi: poskusimo sprva z bolj blagimi okusi.
OLFAKTORNI SISTEM:
Olfaktorni sistem je naš vohalni sistem, torej senzorni sistem, ki je odgovoren za zaznavanje vonjev. Otroke lahko na tem sistemu zmoti:
- Vonj hrane
Otroci so spet lahko bodisi v izogibanju ali pa v iskanju teh dražljajev.
- Senzorni iskalci: ponudimo močnejše vonje in bolj aromatično hrano.
- Preobčutljivi: ponudimo hrano bolj blagega vonja (in okusa).
VIZUALNI SISTEM:
Vizualni sistem je senzorni sistem za zaznavanje svetlobe in oblikovanje slike. Omogoča nam torej da zaznavamo svetlobe, barve, oblike ter gibanje.
Otroci, ki imajo težavo na tem senzornem sistemu lahko:
- Preferirajo določene barve ali oblike hrane
- Pogosto ne prenesejo zelene barve (predvsem težava z zeleno zelenjavo)
- Moti jih okolica v kateri poteka hranjenje (prižgani tv, telefon, močne barve ali vzorci v okolici…)
TAKTILNI SISTEM
Je največji senzorni sistem, ki zajema zaznavanje dotika, pritiska, temperature in bolečine. Otroci so lahko na tem sistemu močno v izogibanju dražljajev – so preobčutljivi, ali pa v iskanju dražljajev. Zato jih lahko:
- Zmoti jih tekstura hrane (občutek hrane na rokah, ustnicah, v ustih)
- Preferirajo točno določeno teksturo hrane
Pri otrocih, ki imajo težavo na tem sistemu poskusimo:
- Ponuditi isto hrano na različne načine
- Pri taktilnih iskalcih lahko poskusimo hranjenje z rokami
- Pri otrocih, ki pa so preobčutljivi pa lahko postopoma spodbujamo dotikanje hrane z rokami preko igre ter hkrati vključujemo taktilne igre preko celega dneva
- Poskusimo lahko spremeniti teksturo hrane, če jim ta ne ustreza (npr. pasiranje…)
AUDITORNI SISTEM
Auditorni sistem pa je senzorni sistem, ki je zadolžen za zaznavo zvoka. Otroke z avtizmom velikokrat zmotijo:
- Določeni zvoki med samim hranjenjem (cmokanje, hrustanje, zvok pribora …)
- Hrup ali drugi moteči zvoki iz okolice (prižgan tv, radio, govorjenje drugih oseb …)
Če imajo otroci težave na tem sistemu:
- Iz okolja odstranimo vse moteče zvoke in dejavnike
- Poskusimo lahko s predvajanjem najljubše glasbe v ozadju, če jih ta pomirja
Kaj je še pomembno vedeti?
- Če so otroci močno preobčutljivi je lahko za začetek dovolj že, da hrano samo povonjajo. Kasneje jo naj obliže, jo da v usta, postopoma vanjo ugrizne in preide vse do hranjenja. To pa lahko traja več mesecev – vzamite si čas in ne hitite.
- Pri otrocih je lahko ključnega pomena pri hranjenju že samo način, kako je hrana predstavljena in kako je postavljena na krožnik – poskusite ugotoviti, kaj ustreza vašemu otroku.
- Otroci so si različni – nekateri bodo bolje jedli v družbi družine ali sovrstnikov, spet druge lahko to iztiri in bolje funkcionirajo, če jedo sami.
- Če nameravate jesti drugje kot doma (šola, restavracija…), otroku povejte, kaj lahko pričakuje – kje bo jedel, kakšna bo hrana, kdo drug bo še tam …
- Pri uvajanju nove hrane v vsak obrok vključite eno ali dve že priljubljeni jedi, skupaj z vsako novo hrano.
- Če začutite da prihaja do večje težave – izpada ali izbruha, poskusite situacijo umiriti z že znanimi tehnikami umirjanja.
- Ne smemo pa pozabiti, da lahko na prehranjevanje vpliva tudi nižji mišični tonus otrok. V prvi vrsti tako spodbujajte dejavnosti, ki pomagajo razvijati oromotoriko, kot so uporaba slamic, pihanje piščalke, pihanje mehurčkov ali uporaba zobne ščetke.