Senzorna integracija igra ključno vlogo pri otrokovem celotnem razvoju, saj vpliva na njihove motorične sposobnosti, čustveno uravnavanje, socialne interakcije ter posledično tudi na ustrezno pozornost in koncentracijo.
Sposobnost obdelave in odzivanja na senzorne dražljaje iz okolja (kot so dotik, gibanje, zvok in zavedanje telesa) otrokom pomaga pri samozavesti pri vsakodnevnih dejavnostih.
Vendar pa se pri nekaterih otrocih pojavljajo težave s senzorno obdelavo (motnja senzorne integracije) zaradi česar se težje ustrezno odzivajo na prejete dražljaje. Te težave se lahko kažejo na različne načine – od slabšega ravnotežja in koordinacije do razvoja grobih motoričnih sposobnosti in samoregulacije.
S terapijami senzorne integracije lahko pomembno vplivamo na izboljšanje senzorne obdelave pri otrocih, kar jim omogoča, da se lažje vključijo v šolo, v igro in vsakodnevne dejavnosti. V Centru Reha Medical vedno opravimo celostno oceno otroka in njegovega funkcioniranja, da lahko individualno prilagodimo terapije njegovim potrebam in ciljem. S tem usmerimo terapije na področja, kjer se pojavljajo največje težave.
Kako obdobje zgodnjega razvoja vpliva na razvoj senzorne integracije?
Da se lahko otroci aktivno in ustrezno vključijo v vsakodnevne dejavnosti in razumejo svet okoli sebe, ves čas zbirajo in obdelujejo senzorne dražljaje z uporabo različnih čutil (vid, sluh, vonj, okus, dotik, gibanje…).
Vsa ta različna čutila otroci razvijejo že pred rojstvom (v maternici) in se s tem pripravijo na delovanje v zunanjem svetu. Že v prvih mesecih življenja otroci močno uporabljajo svoja čutila za raziskovanje okolja in razumevanje sebe v njem.
Otroci pa so lahko že v zgodnjem obdobju razvoja prikrajšani za določene senzomotorične izkušnje, ki lahko kasneje vplivajo na težave s senzorno integracijo. Zato jim je potrebno, predvsem v prvem letu razvoja, omogočiti čimveč različnih senzornih izkušenj, ki bodo pripomogle k ustreznemu razvoju senzorne integracije.
Kaj vse pa lahko vpliva na razvoj ustrezne senzorne integracije?
- NAČIN PORODA
Povezava med načinom poroda in senzorno integracijo se je v zadnjih letih izkazala kot zelo močno. Naravni porod (iztisk skozi porodni kanal) predstavlja namreč za dojenčka prvo zelo močno senzomotorično izkušnjo. Med potovanjem skozi porodni kanal namreč dobi veliko senzornih dražljajev preko stiskanja, upora, pritiskanja, menjave položaja, gibanja… kar vse aktivira različne nevrološke povezave v možganih. Otrok tako že preden pride na svet občuti različne senzorne dražljaje – predvsem taktilne in vestibularne. Pri carskem rezu pa seveda do tega ne pride – otrok pride na svet brez vseh senzornih dražljajev, za katere je lahko kasneje prikrajšan. Težave se lahko kasneje zaradi tega kažejo kot:
- Težave z vestibularnim sistemom (težave z ravnotežjem, koordinacijo, toleriranja vestibularnih dražljajev – premiki glave, orientacija v prostoru …)
- Težave s taktilnim sistemom (preobčutljivost na dotik, različne strukture in materiale …)
VIR: Logansport Memorial Hospital (https://www.logansportmemorial.org/blog/things-no-one-tells-you-about-giving-birth)
- TREBUŠNI POLOŽAJ IN IGRANJE NA TLEH
- V trebušnem položaju otrok razvija ustrezno mišično moč (ramenski obroč, kontrola glave), hkrati pa pridobiva občutke za položaj svojega telesa (propriocepcija) in različne taktilne občutke na telo (sistem za dotik).
- Na tleh na ustrezni podlagi so mu omogočene možnosti za ustrezen gibalni razvoj, s tem pa tudi razvoj koordinacije, ravnotežja in zavedanja telesa.
VIR: Bodywell Health Care (https://www.bodywellhealthcare.com.au/the-importance-of-floor-play-how-to-make-it-interesting/)
- NARAVNA VESTIBULARNA GIBANJA (gibanja z rahlimi premiki glave)
- Otroci s premalo gibanja lahko razvijejo preobčutljivost na vestibularnem sistemu
- Če jim ni omogočeno dovolj gibanj, kot so rahla nihanja, pozibavanja, guganja lahko kasneje postanejo močno preobčutljivi na takšna gibanja (težave se lahko kažejo tudi v vozičku ali v vožnji z avtomobilom)
- TAKTILNI DRAŽLJAJI
- Dojenčki, ki niso bili izpostavljeni dotikom kot so rahle masaže, pestovanje koža na kožo, ali pa nikoli niso bili »bosi« in so bili vedno oblečeni lahko posledično razvijejo taktilno preobčutljivost. To pomeni, da kasneje ne tolerirajo določenih dražljajev za dotik.
Kako lahko opazimo težave s senzorno integracijo že v prvih letih življenja?
Težave s senzorno integracijo se lahko pokažejo že zelo zgodaj v življenju, vendar velikokrat niso močno opazna. Nekaj primerov, kjer se kažejo težave z obdelavo senzornih dražljajev pri dojenčkih in malčkih:
- Zaletavanje v pohištvo med plazenje, kobacanjem in hojo (slaba propriocepcija – zaznava telesa)
- Vznemirjenost ob močnih zvokih / določenih zvokih (preobčutljivost na slušnem sistemu)
- Vznemirjenost ob določenih oblačilih – motijo jih materiali, etikete, tesnost oblačil (taktilna preobčutljivost)
- Vznemirjenost ob pranju glave, česanju, striženju nohtov … (taktilna preobčutljivost)
- Visok prag bolečine (taktilni in proprioceptivni sistem)
- Iskanje hitrih gibanj, vrtenja, nihanja (iskanje vestibularnih dražljajev)
- Vznemirjanje ob gibanjih (vozičkanje, vožnja v avtomobilu… kaže na vestibularno preobčutljivost)
- Motorični nemir in slaba pozornost pri malčkih
…
Otrokom moramo tako v prvem letu razvoja zagotoviti čimveč raznolikih senzornih izkušenj, saj bomo s tem podprli razvoj ustrezne senzorne integracije in preprečili morebitne težave. Z ustrezno senzorno integracijo bo otrok lažje funkcioniral v vsakdanjem življenju, kasneje tudi v družbi in šoli.
VIR: Inspire My Play (https://inspiremyplay.com/blogs/blog/sensory-play-for-babies-20-simple-and-fun-ideas)
V kolikor pa pri vašem malčku ali otroku opažate omenjene težave s senzorno integracijo, se naročite na pregled v naš center. Tam bomo skupaj opravili celostno oceno otroka in ugotovili vzroke za njegovimi morebitnimi težavami.