Avtizem je razvojna motnja, ki vpliva na:
- komunikacijo,
- socialno interakcijo,
- vedenjske vzorce posameznika.
Po navadi pri avtizmu večkrat uporabljamo izraz motnje avtističnega spektra (MAS), saj gre za raznoliko skupino nevroloških razvojnih motenj, ki se lahko kažejo na številne načine in v različnih stopnjah intenzivnosti. Prepoznavanje zgodnjih znakov je ključnega pomena za postavljanje pravočasne diagnoze, ki staršem otrok nudi ustrezno razumevanje motnje, to pa učinkovito podporo in vključevanje otrok v domače in šolsko okolje ter vsakodnevno življenje.
Terapija senzorne integracije – Kaj to je?
Senzorna terapija je terapevtski pristop, ki pomaga otrokom lažje in učinkovitejše obdelati senzorne dražljaje in se nanje ustrezno odzvati.
Pri avtističnih otrocih je ta sposobnost možganov pogosto motena, kar povzroča preobčutljivost na določene dražljaje
- (zvoki, hrup, dotiki, določeni materiali, oblačila, vonji, hrana,…)
- ali pa premalo odzivnost na dražljaje (nenehno gibanje, zmanjšan občutek na bolečino, zibanje, ščipanje, udarjanje,…).
Cilj terapije je :
- uravnavati senzorne dražljaje,
- izboljšati grobo in fino motoriko,
- zmanjšati čustvene stiske in posledično vedenjske odklone,
- izboljšati pozornost in koncentracijo,
- izboljšati sodelovanje in interakcijo s terapevtom ter dalje z okolico,
- izboljšati motorično planiranje in funkcioniranje v okolju.
Glede na otrokove potrebe v Reha MedicAL centru težimo k celostnemu pristopu pri obravnavi otroka, torej vključimo tudi druge metode in tehnike, ki bi po našem mnenju pomagale pri razvoju in podpori otroka.
Med njih lahko sodijo:
- integracija refleksov (MNRI metoda),
- taktilna integracija,
- čustveno-vedenjska terapija,
- Bownova terapija,
- Wilbargerjev protokol
- razvojno nevrološka obravnava otroka.
Vir: https://www.mywellnesshub.in/blog/autism-spectrum-disorder-parents-guide/
Zgodnje prepoznavanje znakov avtizma
Pri nekaterih otrocih lahko znake opazimo že v prvem letu življenja, pri drugih pa se očitni znaki pojavijo kasneje. Pogosto gre za čez dalje večji zaostanek v razvoju, tipične vedenjske vzorce in kasnitev v komunikaciji in razvoju govora, lahko pa razvoj poteka normalno in se kasneje pojavi regresija. Med tipične zgodnje znake sodijo:
- Težave s socialno interakcijo: ne vzpostavlja očesnega stika, se redko nasmehne, se ne odzove na svoje ime.
- Zakasnel razvoj govora: ne govori, ponavlja nerazumevajoče besede, ne uporablja gest, ima »svoj« besedni zaklad, brez pravega pomena.
- Vedenjske težave: stereotipni gibi, agresija ali samoagresija, izbruhi jeze, čustveni odzivi ob porušeni rutini ali spremembi okolja, ponavljanje ene in iste igre/aktivnosti.
- Težave s senzorno integracijo: preobčutljivost na senzorne dražljaje, kot so zvoki, dotiki, določeni materiali, vonji,… iskanje dražljajev v smeri zibanja, guncanja, metanja, skakanja in pogost motorični nemir ter težave s pozornostjo.
Ključnega pomena je, da starši, pediatri ali pedagoški delavci zgodaj prepoznajo morebitne znake in otroka usmerijo na nadaljnjo diagnostiko, ki lahko potrdi ali ovrže diagnozo avtizem. Na tak način lahko otrok zgodaj prične s terapijami, ki pomembno pripomorejo k razvoju in funkcioniranju otroka. Hkrati je deležen številnih obravnav, prilagoditev v šolskem okolju in življenjskih usmeritev v dobrobit otroka.
Proces diagnosticiranja – test avtizma
Pri otroku prepoznamo znake in posumimo na avtizem, kako zdaj naprej?
Diagnostika avtizma vključuje multidisciplinaren pristop, v katerega so vključeni pediatri, klinični psihologi, pedopsihiatri ter/ali otroški nevrologi. Proces po navadi vključuje:
- Pri opažanju prvih znakov lahko posumimo na avtizem in prvo uporabimo presejalne teste, ki bi lahko kazali na morebitno prisotnost motnje (orodja, ki pomagajo ugotoviti ali je potrebna poglobljena diagnostična ocena).
- Napotitev otroka na diagnostiko (osebni zdravnik oziroma pediater izda napotnico za nadaljnjo obravnavo pri specialistih).
- Zbiranje razvojne anamneze (vpogled v otrokov zgodnji razvoj, doseganje razvojnih mejnikov ter trenutna odstopanja od pričakovanega razvoja).
- Ocenjevanje otrokovega vedenja v različnih okoljih (opazovanje v prosti igri, interakcije med igro, logopedska ocena, psihološko testiranje, ocena socialne komunikacije in senzorne integracije).
- Uporaba diagnostičnih pripomočkov, testov in opazovalnih shem.
Kako pa dalje po pridobitvi diagnoze?
Strokovni tim se sestane, pregleda vse zbrane podatke ter potrdi ali ovrže diagnozo avtizem. Starši prejmejo pisno poročilo in ustna pojasnila.
Ko je diagnoza postavljena, pridobijo starši usmeritev v ustrezne programe, na primer napotitev na:
- nevrofizioterapijo,
- delovno terapijo,
- logopeda,
- specialnega pedagoga…
Organizacija dalje poteka glede na starost in razvojne mejnike otroka ob pridobitvi diagnoze. V vrtcu se lahko izdela prilagojen individualen načrt in se dodeli dodatna strokovna pomoč, starše pa lahko tudi usmerijo v razvojni vrtec, če bi po njihovem mnenju to otroku bolj koristilo.
Za šolske otroke se lahko pridobi odločba za prilagoditev v šolskem okolju, dodelijo se ure dodatne strokovne pomoči. Priporočeno je tesno sodelovanje strokovnih delavcev-staršev-učiteljev za ustrezno podporo otroku in individualno prilagajanje v učnem okolju.
Kje poteka (avtizem test) diagnostika v Sloveniji?
- Javni zdravstveni sistemi (na napotnico):
- Ambulanta za avtizem, Ljubljana
- Inštitut za avtizem in sorodne motnje, Ljubljana in Maribor
- Zasebne možnosti (samoplačniško):
- Inštitut za avtizem in sorodne motnje,
- Svetovalnica za avtizem.
Vloga staršev v postopku pridobivanja diagnoze
Starši so pogosto prvi, ki opazijo, da se njihov otrok razvija drugače od okolice. Njihovo zaskrbljenost glede otrokovega vedenja in drugih opažanj je potrebno jemati resno. Vključenost staršev je ključna v vseh fazah, od zgodnjega prepoznavanja, preko diagnostike, do terapevtskega procesa.
Poleg tega, starši doma s svojo rutino, čustveno podporo in doslednostjo ustvarjajo temelje za otrokov napredek.
Po postavitvi diagnoze so starši preplavljeni z informacijami, čustvi in odgovornostjo. Pomembno je, da se ne počutijo, kot da so ostali sami. Obstajajo različne podporne skupine, svetovalne službe in terapevti, ki jim lahko pomagajo razumeti njihove občutke, prepoznati otrokove potrebe in poiskati primerne oblike pomoči.
Po pridobitvi diagnoze je glavna naloga staršev, da v prvi vrsti poskrbijo zase in svoje občutke ter si dovolijo tudi sami vzeti prosti čas in počitek. Otroci prepoznajo čustveno stisko staršev in lahko burno odreagirajo na njihove občutke. Pomembno si je dovoliti poiskati ustrezne oblike pomoči, kot so različne terapije, obravnave ter varstvo otrok.
Terapije, ki so jih deležni otroci z avtizmom
Med učinkovite terapije lahko sodijo:
- logopedske obravnave,
- delovna terapija,
- terapija senzorne integracije,
- fizioterapija,
- terapija z živalmi (hipoterapija, terapevtsko jahanje, terapija s psi,…)
- čustveno-vedenjske terapije,
- refleksna in taktilna integracija,
- floortime terapija,
- hidroterapija, terapevtsko plavanje,…
Za katero terapijo se odločiti je odvisno od otrokovega stanja, stopnje razvoja in njegovih potreb. Ključno je zagotoviti v prvi vrsti njegovo dobro počutje, senzorne potrebe ter izboljšati funkcionalnost in kakovost življenja.