V članku boste izvedeli, kateri so najpogostejši zgodnji znaki avtizma, kako se kažejo težave pri komunikaciji, socializaciji, senzornem procesiranju in kako lahko otroku pomaga strokovna obravnava.
Motnja avtističnega spektra ali »MAS« je vseživljenjska motnja, ki vpliva na to, kako osebe z avtizmom komunicirajo z drugimi ter kakšen odnos imajo do drugih ljudi in sveta. Je nevrološka in razvojna motnja, posledica možganskih sprememb.
Beseda »spekter« pomeni, da imajo osebe z avtizmom mnogo skupnih značilnosti, hkrati pa so med njimi velike razlike glede na pojavnost simptomatike in intenzivnost. Na podlagi tega lahko določimo, ali gre za lažjo, zmerno ali težjo obliko avtizma. Poleg stopnje izraženosti težav pa je oviranost lahko prisotna le na nekaterih področjih, medtem ko je delovanje na drugih področjih primerljivo z vrstniki.
⚠️ Vas skrbi razvoj vašega otroka?
Ali se otrok ne odziva na svoje ime, se izogiba očesnemu stiku, ne kaže zanimanja za druge otroke, težko prenaša določene zvoke ali dotik ter ima izrazito potrebo po rutini?
Posamezen znak še ne pomeni motnje avtističnega spektra, kadar pa se pojavlja več značilnosti hkrati, je smiselno otrokov razvoj strokovno oceniti. Čim prej se težave prepoznajo, tem prej lahko otroku pomagamo z ustreznimi terapevtskimi pristopi.
Če želite podrobneje spoznati značilnosti, vzroke in znake motnje avtističnega spektra, si lahko preberete tudi več o avtizmu.
Za vse osebe z MAS velja, da imajo težave na treh glavnih področjih:
- težave s socialno interakcijo,
- težave s komunikacijo,
- težave s področja fleksibilnega mišljenja.
TEŽAVE, KI SE ŠE POJAVLJAJO PRI AVTIZMU:
- težave na motoričnih področjih,
- ponavljajoča se vedenja,
- senzorna preobčutljivost,
- avto-agresija.
KAKŠNI SO ZGODNJI ZNAKI AVTIZMA?
Za prepoznavanje znakov, povezanih z motnjo avtističnega spektra, moramo vedeti, kaj opazovati. Značilno je, da se določeno vedenje, ki je pričakovano v posameznem razvojnem obdobju, ne pojavi. Če se znaki motnje avtističnega spektra zgodaj opazijo, se lahko hitreje vpelje različne strategije in se lahko prej vpliva na otrokovo delovanje.
Zgodnje znake avtizma je težko opaziti pred 12. mesecem starosti, pogosteje pa se začnejo kazati v starosti od 12 do 18 mesecev. Vsi spodaj našteti znaki niso nujno prisotni pri vsakem otroku, lahko pa kažejo na motnjo avtističnega spektra.
SOCIALIZACIJA:
Primanjkljaji na področju socializacije so eni izmed najpogostejših znakov motnje avtističnega spektra. To je tudi področje, ki otrokom povzroča veliko težav v vsakodnevnem življenju. Težave s socialno interakcijo se lahko kažejo kot:
- Se ne odziva na svoje ime.
- Očesni kontakt je odsoten ali je kratkotrajen.
- Ne kaže zanimanja za igro s sovrstniki.
- Je neobčutljiv, nepozoren ali celo nasilen do sorojencev.
- Ne opazi, ko starš vstopi ali izstopi iz prostora.
- Ne pozna omejitev osebnega prostora.
- Ko je potrt, ne išče tolažbe pri drugih.
- Ne kaže zanimanja za skupinske in interaktivne igre, ampak se raje igra sam.
- Upira se dotiku, objemu ali poljubu starša.
- Ne razume ali težje razume čustva drugih.
- Ne razume preprostih socialnih pravil in običajev.
KOMUNIKACIJA:
Na področju komunikacije, tako besedne kot nebesedne, se otroci z motnjo avtističnega spektra med seboj zelo razlikujejo. Nekateri komunicirajo dobro, drugi zelo malo ali sploh ne. Pri nekaterih se govor začne razvijati, kasneje pa se razvoj ustavi ali celo nazaduje.
Motnja avtističnega spektra se lahko na komunikacijskem področju pri otrocih kaže v naslednjih oblikah:
- Videti je, kot da se otrok ne zaveda okolja, v katerem se nahaja.
- Za sporazumevanje uporablja geste ali za roko odvede starša do želene stvari.
- Razvoj govora zaostaja ali pa se je začel razvijati in se v nekem trenutku ustavil.
- Ponavlja fraze ali besede.
- Otroci, ki govorijo, imajo težave z dvosmerno komunikacijo.
- Odgovarja nepovezano na vprašanja.
- Otroci, ki že govorijo, zamenjujejo zaimke.
- Govorijo na »spevajoč« ali robotski način.
- Ne razume šal in sarkazma.
Če pri otroku opažate več takšnih znakov in niste prepričani, kaj pomenijo, si lahko preberete tudi članek sum na avtizem, kjer so opisani možni naslednji koraki.
FLEKSIBILNOST MIŠLJENJA IN PONAVLJAJOČA SE VEDENJA:
Otroci z avtizmom so pogosto manj fleksibilni v mišljenju, aktivnostih ali interesih. Spremembe jih lahko močno vznemirijo, zato jim rutina pogosto predstavlja občutek varnosti. To se lahko kaže na naslednje načine:
- Otrok ne razume zaporedja dogodkov.
- Pokaže pretirano zanimanje za eno temo ali igračo.
- Lahko se zelo vznemiri, če ne pozna rutine ali če se rutina spremeni.
- Pogosto razvršča igrače ali stvari v določen vrstni red.
- Ponavlja iste gibe, kot so ploskanje, guganje ali mahanje z rokami.
- Za samoregulacijo lahko pogosto uporablja gibanje, kot je nihanje naprej in nazaj.
- Pred očmi premika ali zvija prste.
SENZORNA INTEGRACIJA:
Težave v senzornem procesiranju so pogosto prisotne pri otrocih z motnjo avtističnega spektra. Pri senzorni oceni, ki jo izvede senzorni terapevt v senzorni sobi, se odstopanja lahko pokažejo na različnih področjih:
- proprioceptivnem sistemu,
- vestibularnem sistemu,
- taktilnem sistemu,
- gustatornem sistemu,
- vizualnem sistemu,
- slušnem sistemu in
- olfaktornem sistemu.
Odstopanja na teh sistemih lahko otroku onemogočajo optimalno delovanje doma, v šoli, vrtcu ali v družbi. Senzorna preobčutljivost ali premalo občutljivost vpliva na to, kako otrok zaznava, dojema in procesira dražljaje iz okolice.
Te težave se lahko kažejo kot:
- Pogosto gledajo vrteče stvari, kot so stropni ventilator, kolesa, vrtavke ali pralni stroj, oziroma se vrtijo tudi sami.
- Iščejo načine, kako ustvariti globok pritisk na telo, na primer s skakanjem, pokrivanjem ali zavijanjem v odejo.
- Težave se kažejo pri striženju in pranju las, tuširanju ali ščetkanju zob.
- So preveč ali premalo občutljivi na določene zvoke.
- Pogosto dajejo stvari v usta.
- Preobčutljivi so na določene vonjave, tudi nežnejše.
- Upirajo se preoblačenju, ne prenesejo etiket ali šivov na oblačilih.
- Imajo visok prag bolečine.
PREPOZNAVANJE NEVARNOSTI:
Otroci z motnjo avtističnega spektra lahko težje prepoznavajo nevarnosti, saj imajo lahko težave z razumevanjem povezave vzrok-posledica. To se lahko kaže kot:
- Moteno zaznavanje nevarnosti.
- Ne prepoznajo situacij, ki so lahko škodljive ali nevarne, na primer cesta ali ogenj.
- Nimajo strahu pred višino oziroma si želijo plezati zelo visoko.
MOTORIČNO PODROČJE:
Gibalni razvoj se lahko pri otrocih z motnjo avtističnega spektra razlikuje od otroka do otroka. Nekateri so lahko na določenem področju zelo spretni, hkrati pa imajo težave na drugem motoričnem področju.
Najpogostejše težave, s katerimi se ti otroci srečujejo, so:
- Pogosto prisotna hoja po prstih.
- Moteno zaznavanje globine.
- Primanjkljaj na področju fine motorike, kot so pincetni prijem, nepravilen prijem pisala ali težave pri uporabi škarij.
- Pogosta nespretnost in nerodnost.
- Slabša koordinacija in bilateralna koordinacija.
METODE IN NAČINI DELA Z OTROKI Z MOTNJAMI AVTISTIČNEGA SPEKTRA
Otrok z motnjo avtističnega spektra od družine, vzgojiteljev, učiteljev in terapevtov zahteva veliko razumevanja, potrpežljivosti in prilagoditev. Obstajajo različne strategije, načini in pristopi, ki otroku olajšajo vsakodnevne obveznosti, učenje, sodelovanje in vključevanje v okolje.
- Zelo pomembna je priprava prostora, v katerem bo otrok izvajal aktivnosti. Prostor naj bo miren, strukturiran in brez nepotrebnih dodatnih dražljajev.
- Navodila, ki so otroku podana, naj bodo jasna, natančna in kratka.
- Navodilo pogosto razdelimo na več manjših korakov, da otrok lažje ohrani pozornost.
- Pomembno je pogosto ponavljanje za utrditev določene spretnosti.
- Komunikacija z otrokom naj bo takšna, da jo otrok razume, po potrebi tudi slikovna.
- Otrok bo uspešneje sodeloval, če v učenje vključimo njegove osebne interese.
- Delo naj bo, kadar je mogoče, izpeljano po določeni rutini.
- Pomembno je, da se aktivnosti in naloge naredijo od začetka do konca ter da otrok ve, koliko jih je že opravil in kaj ga še čaka.
KAKO SENZORNA INTEGRACIJA POMAGA OTROKOM Z MAS?
Čeprav za motnjo avtističnega spektra ni zdravila, lahko z zgodnjim odkrivanjem, ustrezno podporo in strokovno obravnavo pomembno vplivamo na otrokovo vsakodnevno funkcioniranje, sodelovanje, vedenje in kakovost življenja.
Terapija senzorne integracije otroku pomaga informacije, ki jih preko vseh čutil prejema iz okolja, učinkoviteje obdelati in pretvoriti v ustrezen motorični, vedenjski ali učni odziv. Skozi terapijo so otroci izpostavljeni premišljeno izbranim dražljajem, ki možganom pomagajo pri učenju pravilnejše obdelave različnih informacij.
Terapija se izvaja v senzorni sobi, ki je posebej prilagojena in opremljena tako, da otroci dobijo dražljaje, ki jih potrebujejo.
Izvaja jo izkušen terapevt, ki pozna strategije in načine, kako otroka voditi skozi različne aktivnosti in naloge. Terapija vključuje blage in nadzorovane izpostavitve različnim senzornim dražljajem. Cilj terapije je razviti, okrepiti ali uravnotežiti obdelovanje senzornih dražljajev iz okolja in s tem otroku omogočiti primernejši motorični, vedenjski ali učni odgovor na dražljaj.
Če niste prepričani, ali vedenje vašega otroka kaže na motnjo avtističnega spektra, lahko najprej preverite tudi test za avtizem, ki vam lahko pomaga prepoznati opozorilne znake in se lažje odločiti za nadaljnjo strokovno obravnavo.
⚠️ Pomembno
Posamezen znak še ne pomeni, da ima otrok motnjo avtističnega spektra. Veliko otrok lahko v določenem obdobju razvoja kaže posamezne značilnosti, ki so opisane v tem članku. Pomembno je predvsem, če se pojavlja več znakov hkrati, so izraziti ali vztrajajo dlje časa.
Čim prej se težave prepoznajo, tem prej se lahko otroku zagotovi ustrezna strokovna pomoč. Zgodnja obravnava lahko pomembno izboljša razvoj komunikacije, socialnih veščin, senzornega procesiranja ter otrokovo vsakodnevno delovanje doma, v vrtcu ali šoli.