Cerebralna paraliza

Cerebralna paraliza – in vpliv senzorne integracije

Cerebralna paraliza (CP), ki se pojavi pri dveh do treh od 1000 živorojenih otrok, nastane zaradi nepravilnosti v razvoju možganov ali njihovih okvar. Je trajna možganska poškodba oziroma okvara osrednjega živčevja, katere posledice so različne motnje. V glavnem vpliva na motoriko, ravnotežje in koordinacijo. Oblika in stopnja prizadetosti močno vplivata na kakovost življenja telesno ali mentalno oviranih otrok. Do motenj oziroma okvar lahko pride pred rojstvom, med porodom ali v zgodnjem otroštvu. Lahko pa le ta, zaradi zunanjih dejavnikov nastane kasneje.

Terapija senzorne integracije je pristop, ki se uporablja za pomoč osebam s cerebralno paralizo (CP) pri uravnavanju, interpretaciji in odzivu na senzorne informacije iz okolja. Pri CP je lahko senzorna integracija prizadeta, kar lahko vodi do težav pri gibanju, komunikaciji in vsakodnevnih aktivnostih. S pravilno terapijo senzorne integracije je mogoče blažiti simptome in izboljšati kakovost življenja oseb s CP.

Tukaj je nekaj načinov, kako terapija senzorne integracije lahko pomaga pri CP:

Povečanje zaznave telesa (propriocepcija)

Osebam s CP lahko pomaga pri boljšem zavedanju o položaju in gibanju njihovih telesnih delov. To lahko izboljša koordinacijo in nadzor nad gibljivostjo.

Izboljšanje taktilne občutljivosti

Terapevti lahko uporabljajo različne tehnike bodisi MNRI metode, kot so masaža, krtačenje ali uporaba teksturiranih materialov, da izboljšajo občutljivost na dotik, kar lahko pripomore k boljšemu zaznavanju okolja in interakciji z njim.

Razvijanje vestibularne integracije

To je povezano z uravnoteženjem in gibanjem. Terapevtske aktivnosti, kot so gugalnice, vrtinčenje ali skakanje, lahko pomagajo izboljšati vestibularno zaznavo, kar lahko pripomore k boljši koordinaciji in ravnotežju.

  • Senzorna desenzibilizacija: Nekateri ljudje s CP so lahko preobčutljivi na določene senzorne dražljaje, kot so svetloba, zvok ali dotik. Terapija lahko pomaga pri postopni izpostavljenosti in prilagajanju na te dražljaje.
  • Spodbujanje motoričnega razvoja: Z uporabo terapevtskih aktivnosti in igre je mogoče spodbujati motorične spretnosti, kot so ravnotežje, koordinacija in moč mišic, kar je ključno za vsakodnevne aktivnosti.
  • Individualiziran pristop: Ker je vsak posameznik s CP edinstven, je pomembno, da terapija senzorne integracije temelji na individualnih potrebah in sposobnostih. Terapevti prilagodijo terapevtske pristope in aktivnosti glede na specifične potrebe posameznika.

Pri izvajanju terapije senzorne integracije je ključnega pomena sodelovanje multidisciplinarnega tima, vključno z fizioterapevti, ergoterapevti, logopedi in drugimi strokovnjaki, ki skupaj razvijejo in izvajajo prilagojen terapevtski načrt.

Kaj je cerebralna paraliza?

»Cerebralna« pomeni, da je vzrok okvare v možganih, »paraliza« pa pomeni, da se težave kažejo v motoriki in drži.

Cerebralna paraliza je trajna okvara centralnega živčnega sistema. Resnost ter oblika motorične prizadetosti ter s tem povezane okvare, kot so:

  • komunikacija,
  • intelektualne sposobnosti,
  • epilepsija…

Cerebralna paraliza zajema paleto različnih stanj, od najtežjih do blagih oblik in lahko prizadene posameznika na različne načine. To pomeni, da je vsak posameznik s cerebralno paralizo poseben – individum.

Kakšna je ETIOLOGIJA Cerebralne paralize?

Cerebralna paraliza ima več etiologij, ki lahko prizadenejo različne dele možganov, kar prispeva k širokem razponu kliničnih znakov.
Približno 92% primerov cerebralne paralize se pojavi v perinatalnem obdobju.

Dejavniki tveganja lahko vključujejo:

  • prezgodnji porod,
  • perinatalno okužbo,
  • zadrževanje rasti,
  • večplodno nosečnost.

Se pa cerebralna paraliza lahko pojavi tudi kasneje v življenju, pogosto zaradi poškodbe glave ali infekcije. Kljub opredelitvi dejavnikov tveganja 80% primerov nima jasnega vzroka in veljajo za idiopatske.

Vrste cerebralne paralize?

Različne motnje v gibanju in motoriki, druge spremljajoče motnje, nevrološke, socialne ter psihološke značilnosti, so tiste, po katerih opredelimo obliko cerebralne paralize.

SPASTIČNOST (60-65%):

  • Je oblika cerebralne paralize katere glavna značilnost je krčenje mišic zaradi njihove prevelike napetosti (hiper-tonus mišic). Nadzor nad mišicami je v tem primeru otežen ali celo onemogočen. Najpogosteje so prizadete okončine, lahko pa so prizadeti tudi drugi deli telesa. Do spastične cerebralne paralize pride po navadi takrat, ko živčne celice v možganski skorji (korteksu) ne delujejo pravilno.

ATETOIDNA CEREBRALNA PARALIZA (20%)

  • Je oblika cerebralne paralize za katero so značilni nehoteni in nekontrolirani gibi, pri čemer je vzrok v nestabilnosti mišične napetosti. Ob hotenem gibu oziroma kontrakciji mišice se pojavijo krči ter nehoteni, nenadzorovani spremljajoči gibi glave in rok. Pincetni prijem in fina motorika sta praktično onemogočeni. Prisotne se tudi težave pri verbalni komunikaciji, saj se težave izražajo tudi v podpornih govornih mišicah. Atetoidno cerebralno paralizo povzroča nepravilno delovanje srednjega dela možganov, bazalnih ganglijev.

ATAKSIČNA CEREBRALNA PARALIZA (5%)

  • Glavna značilnost te oblike cerebralne paralize je motnja ravnotežja in nesigurna hoja. Otežena je koordinacija ter izvajanje hotenih, usmerjenih gibov. Pridružene so težave pri govoru. Če otrok uspe osvojiti govorne veščine je govor zelo sunkovit s nekontroliranimi, spremljajočimi gibi glave. Ataksična cerebralna paraliza pogosto nastopa v kombinaciji s kakšno drugo obliko in je posledica nepravilnega delovanja malih možganov.

MEŠANA OBLIKA (10%)

  • Je dokaj pogosta, saj so zgoraj naštete oblike redko izražene v čisti, lahko določljivi obliki. Pogosto gre za kombinacijo spastičnosti in atetoze.

Ločimo naslednje oblike cerebralne paralize

  • Hemiplegija: prizadeta je samo ena polovica telesa (leva ali desna). Lahko se kaže kot nepravilno delovanje ene roke ali roke in noge na isti strani.
  • Diplegija: prizadeti sta obe nogi, roke delujeta optimalno ali sta le rahlo prizadeti.
  • Triplegija: v tem primeru govorimo o prizadetosti treh udov. Najpogosteje gre za prizadetost obeh nog ene roke.
  • Tetraplegija (kvadriplegija): prizadete so vse štiri okončine (obe roki ter nogi, posledično pa tudi težave v drži in trupu).

Cerebralna paraliza je pogosto kombinirana motnja. Včasih je v ospredju samo motorična manj-zmožnost, včasih tudi kognitivno – duševni zaostanek v razvoju.

Kako delimo glede na stopnjo cerebralno paralizo?

LAŽJA PRIZADETOST

Osebe običajno ne potrebujejo posebne zdravstvene obravnave, priporočljivo je le redno spremljanje stanja, posebno v zgodnjem razvojnem obdobju. Pri tej obliki običajno ni težav na komunikacijskem področju. Oseba je sposobna opraviti vsakodnevne aktivnosti. Običajno ni večjih težav z motoriko, za mobilnost ne potrebuje pripomočkov ali pomoči drugih.

ZMERNA PRIZADETOST

Otrok in kasneje odrasla oseba, potrebuje vsestransko zdravstveno obravnavo, saj so njegove sposobnosti zmanjšane. Kažejo se večje težave tako na govornem, kot motoričnem področju ter zmanjšanji sposobnosti opravljanja vsakodnevnih aktivnosti. Te osebe običajno potrebujejo ortopedske pripomočke. Težave se pokažejo tudi pri socialnem, akademskem ter poklicnem prilagajanju.

TEŽKA PRIZADETOST

Otrok in kasneje odrasel potrebuje vsestransko zdravstveno obravnavo ter pomoč ali nego skrbnika, saj je stopnja prizadetosti tako huda, da sam ni zmožen skrbeti zase. Prognoza je običajno slaba, tako na motoričnem, komunikacijskem in socialnem področju. Ne zmorejo osnovnih življenjskih aktivnosti, samostojno skrbeti za osebno higieno, so nemobilni in odvisni od invalidskega vozička. Taka oseba potrebuje veliko mero razumevanja, ljubezni, potrpežljivosti in skrbi, zunanjega negovalca.

Kakšni so lahko vzroki za nastanek cerebralne paralize?

Cerebralna paraliza ni dedna ali nalezljiva bolezen. Vzrokov za njen nastanek je veliko.

Glede na čas nastanka okvare delimo vzroke na:

Predporodne (prenatalne)

– Neskladnost krvnih skupin staršev (Rh faktor),
– Delovanje rentgenskih žarkov (RTG okvara plodu)
– Krvavitev matere med nosečnostjo
– Anomalija popkovine (pomanjkanje kisika med porodom)
– Zakasnel porod
– Življenjski slog nosečnice (kajenje, uživanje alkohola, drog,..).

Obporodne (perinatalne)

– Dolg ali težek porod
– Instrumentalna pomoč pri porodu
– Oživljanje otroka
– Prezgoden porod (nedonošenost)
– Možganske krvavitev med porajanjem

Poporodne (postnatalne)

– Različne infekcije
– Možganske poškodbe (prometne ali druge nesreče)
– Poporodna zlatenica dojenčka
– Utopitve
– Komplikacije pri visoki telesni temperaturi
– Komplikacije po epileptičnem napadu.

Kako opazimo prepoznavni znak pri otroku z cerebralno paralizo?

Večina razvojnih mejnikov kot so:

  • prijemanje igračk,
  • samostojno sedenje,
  • kobacanje
  • in kasneje hoja, temeljijo na razvoju gibalnega sistema.

Ob kasnejšem doseganju vsega naštetega, se pri otrocih s cerebralno paralizo še kažejo:

  • težave v spremenjenem mišičnem tonusu,
  • nehotenimi, nenavadnimi gibi
  • ter predolgotrajnem vztrajanju primitivnih refleksov.

Kažejo se pa lahko tudi drugi znaki, kot so:

  • otopelost,
  • razdražljivost,
  • tremor rok in nog,
  • vročinski krči,
  • mežikanje z očmi ali asimetrija telesa.

Diagnozo je težko postavljat pred otrokovim dopolnjenim enim letom. Večina diagnoz je postavljenih pri otrokovih osemnajstih mesecih.

Kakšne so klinične značilnosti cerebralne paralize?

Klinične značilnosti cerebralne paralize so raznolike in vključujejo širok spekter nepravilnosti.

Najbolj prepoznavni in osrednji znaki zajemajo težave v motoriki, gibanju, ravnotežju ter koordinaciji.

Pogosto, kot pridružen naštetemu nastopajo tudi težave s senzorno integracijo ter senzornim procesiranjem.
Pojavljajo pa se tudi številne spremljajoče bolezni, ki niso del osnovne definicije cerebralne paralize.

Najpogostejše so:

  • Bolečine (75%)
  • Motnje v duševnem razvoju (50)%
  • Popolna gibalna oviranost (33%)
  • Epilepsija (25%)
  • Nezmožnost verbalne komunikacije (25%)
  • Inkontinenca (25%)
  • Vedenjske motnje ali motnje spanja (20 – 25%).

Kako poteka fizioterapija pri cerebralni paralizi?

Fizioterapija je zelo pomemben del zdravljenja. Pri obvladovanju stanja cerebralne paralize se terapevti poslužujejo različnih fizioterapevtskih tehnik in pristopov.

NEVRORAZVOJNA TERAPIJA BOBATH

Bobath terapija temelji na vzpodbujanju naravnih vzorcev gibanja. Njen cilj je vplivati na mišični tonus in izboljšati posturalno kontrolo s posebnimi tehnikami. Skozi terapijo se vzpodbujajo vzravnalne in ravnotežne reakcije ter preprečevati abnormalne vzorce gibanja.

TERAPIJA PO VOJTI

Terapija Vojta je vrsta terapije, ki je bila prvotno razvita prav za otroke in mladostnike s Cerebralno paralizo. Zasnovana je na refleksni lokomociji, ki se definira kot recipročna motorična aktivnost globalnega značaja. Terapija pozitivno vpliva na preprečevanje asimetrije, povečevanje mišične moči ter vzdržljivosti.

SENZORNA INTEGRACIJA

Terapije senzorne integracije so tiste, ki otrokom s cerebralno paralizo izredno koristijo, predvsem zaradi njihovega drugačnega procesiranja dražljajev iz okolice. Terapije izboljšajo obdelavo senzornih informacij ter posledično omogočajo kvalitetnejši motorični odgovor. Vplivajo na otrokovo propriocepcijo, zavedanje lastnega telesa, ravnotežje, koordinacijo, bilateralno koordinacijo idr.

HIPOTERAPIJA

Hipoterapija za izboljšanje in spodbujanje motorike, ravnotežja ter drže izkorišča ritmično, enakomerno, ponavljajoče se gibanje. S pomočjo konja izboljšuje nevrološke funkcije in senzorne procese.

HIDROTERAPIJA

Hidroterapija v kombinaciji z drugimi fizioterapevtskimi tehnikami pozitivno vpliva na razvoj motorike in kontrolo gibanja. Spodbuja zavestno in pasivno gibanje otrok s pomočjo vzgona vode. Toplotni učinek vode pa ima še pozitiven vpliv na krvni obtok ter sprostitev mišic celega telesa. Lahko tudi kakšna Bownova terapija

OPERATIVNO ZDRAVLJENJE

Operativni poseg zdravniki predlagajo takrat, kadar otroka anomalije ovirajo pri hoji ali stoji in fizioterapevtsko zdravljenje ni več možno. S posegom se želi izboljšat sklepna gibljivost, preprečiti oziroma zdraviti izpahe ter preprečevati mišične kontrakture.

Viri:

CEREBRALNA PARALIZA

Tags: No tags

Comments are closed.