Kobacanje – naj ga otrok ne preskoči!

Kaj pomeni kobacanje?

Kobacanje je najpomembnejša razvojna faza, katero dojenčki začnejo osvajati med 7 in 9 mesecem starosti.

Pomembno je, da ko otrok začne kobacat, je naslonjen na dlani in kolena, ter da je gibanje križno. Križno gibanje pomeni, da otrok premakne diagonalno roko in nogo naprej.  Takrat sta enakovredno vključeni leva in desna možganska hemisfera in med njima poteka komunikacija ter ustvarjanje povezav. Kobacanje je ključni vidik razvoja otrokovih motoričnih sposobnosti, razvoja moči in samozavesti. Kobacanje je osnova in predpriprava, da otrok kvalitetno osvoji fazo hoje.

Kakšna je razlika med kobacanjem in plazenjem?

Mnogo staršev enači plazenje in kobacanje, pa temu ni tako.

Kadar govorimo o plazenju, govorimo o plazenju po trebuhu, nekateri ga imenujejo tudi vojaško plazenje. Približno polovica dojenčkov najprej osvoji ta način premikanja. Plazenje pomeni, da se otrok z trebuhom dotika podlage, diagonalna roka in noga pa sodelujeta pri prenosu teže naprej. Ta način premikanja zahteva manj moči in ravnotežja, kot kobacanje.

Ta način premikanja ni napačen, vendar še vedno želimo, da otrok preide v fazo kobacanja.

Kobacanje je pa torej tisto, kjer se trebuh več ne dotika tal, otrok zaseda štirinožen položaj in za premikanje naprej sodelujejo nasprotne okončine. Dojenček izmenjuje roke in noge, tako da se roka na eni strani dotakne tal, ter hkrati noga na drugi strani. Ta način premikanja je težji in kvalitetnejši za razvoj možganov in telesne sheme ter nadaljnjega delovanja.

Zakaj je kobacanje zelo pomembno?

Kobacanje otroku nudi številne izkušnje ter pomaga pri motoričnem in senzoričnem razvoju ter krepitvi drugih področjih, ki bodo ključne za nadaljnje življenje. Ko se otroci plazijo, njihovi možgani ustvarjajo vedno več povezav. Vsak povezava je rešitev problema, ki bo vplivala na kasnejši razvoj. Več in dlje časa kot kobacajo, bolj racionalne postajajo te povezave in bolj samodejna postaja spretnost.

Razvija se koordinacija in bilateralna koordinacija

Usklajeni gibi leve in desne strani telesa ter zgornje in spodnje strani telesa so močni organizatorji živčnega sistema. Kadar se to dogaja pravilno otrok uporablja obe možganski polobli hkrati, kar je bistveno za razvoj možganov in telesa. Ko se otrok plazi, za premikanje uporablja križni vzorec, znan tudi kot kontra – lateralno gibanje.

Uporaba teh križnih gibov pomaga aktivirati obe možganski polobli in ve štiri možganske režnje. Delovanje in povezava med obema poloblama pa je osnova za:

• razvijanje in izboljšanje kognicije,
• čustveno regulacijo,
• sposobnost učenja,
• ohranjanje pozornosti in fokusa.

Otrok tako z vsakim plazenjem vzpostavlja povezave med vidnim, slušnim, komunikacijskim in gibalnim sistemom.  To je pripravljanja faza za hojo in je med drugim tudi pomembna, saj z njo otrok razvija telesni shemo, motorično načrtovanje, vizualno zaznavanje in koordinacija oko – roka.

Razvijajo se male mišice rok ter loki dlani za razvoj fine motorike

Vsa dojenčkova teža je porazdeljena med otrokove kolena in roke oziroma natančneje, dlani. To pa pripomore k razvoju malih mišic dlani in posledično k večjemu zavedanju dlani ter zavedanju ločitve obeh strani roke. Torej se več ne zaveda dlani kot celote, ampak lahko sočasno uporablja palec, kazalec in sredinec. Ko pride do te ločitve, je mogoče razvijati bolj natančne in smiselne naloge fine motorike. To vodi v višje funkcionalne gibe, kot je držanje pribora ali svinčnika, posledično pa hranjenje, barvanje in kasneje v šoli, rokopis.

Izboljša se moč trupa, ramen in vratnih mišic

Ko se dojenček plazi po rokah in kolenih, trenira in krepi mišice trupa, predvsem centra, ramenskega obroča in vrata. Moč teh mišic nadalje podpira razvoj grobe in fine motorike, čustveno regulacijo, ravnotežje in  celo držo.

Prav tako je osnova za optimalen mišični tonus in mišično moč, ki bo potrebna kasneje, bi izvrševanju dnevnih aktivnosti kot so:

• hoja,
• oblačenje,
• barvanje,
• risanje,
• igranje,..

Prav tako otrok ob kobacanju krepi splošno fizično zmogljivost, pridobiva vzdržljivost in kondicijo.

Izboljša se vizualen fokus in vizualno zaznavanje

Ob aktivnem štirinožnem položaju mora otrok pogosto spreminjat položaj glave, gleda navzdol v svoje roke, navzgor v svoje okolje, obrne glavo na drugo stran, da sledi zvoku,.. te nenehne spremembe glave pomagajo izboljšati moč vratu in oči, kar dodatno podpira vizualno področje ter sposobnost vizualnega zaznavanja.

Izboljšuje se zavedanje lastnega telesa, motorično načrtovanje in svojo orientacijo v prostoru

Kobacanje daje otroku možnost, da raziskuje svoje okolje. Preden to postane samodejno, otrok uporabi veliko možganske aktivnosti, kako bo do nečesa in prišel in kako bo kaj dosegel. Prostorske veščine so sposobnost lociranja predmetov v treh dimenzijah z uporabo vida in dotika. Prav tako daje otroku možnost raziskovanja in avtonomije ter po eni strani samostojnosti in radovednosti , kar je pomembno za kognitiven in socialni razvoj.

Kobacanje prav tako otroku pomaga razviti prostorsko zavedanje, zaznavanje globine in spretnosti reševanja problemov. To pa pomaga tudi pri navigacijskih sposobnostih. Posledično se z kobacanjem povečuje zavedanje lastnega telesa saj se otrok uči svojih linij telesa, s tem ko se giba v prostoru. To bo prva faza, kje bo otrok poskusil iti čez ovire in ne okoli ovir. Nauči se izogibat predmetom, brez da bi se vanje zaletel. Nauči se koliko more iztegniti roko, da bo določen predmet prijel ter kolikšno silo more uporabit da bo le tega lahko dvignil. In vse to je del zavedanja lastnega telesa oziroma propriocepcije kot tudi same senzorne integracije.

Vse te aktivnosti pa v glavnem vodijo h kvalitetnem osvajanju faze hoje, saj so otroci skozi kobacanje spoznali velik del sebe in sveta oziroma okolice. Posledično je hoja lepša, kvalitetnejša in samozavestnejša.

Podpora čustvenemu in mentalnemu zdravju

Pri kobacanju se otrok počuti samozavestno in srečno. To je aktivnost, ki si jo želi počet, saj je z njo samostojen. Daje mu občutek dosežka in samospoštovanja, ki sta pomembna za čustveno regulacijo. Omogoča mu samostojno raziskovanje, otrok bo preizkušal svoje omejitve in potenciale.

Vse našteto praktično pripravlja otroka na visoke funkcionalne aktivnosti, kot so:

• tek,
• skakanje,
• lovljenje,
• pisanje,
• sledenje v šoli,..

Na katere načine kobacanje je potrebno, da smo pozorni?

Da lahko otrok osvaja zgoraj naštete veščine in na njih tudi gradi pa mora biti kobacanje pravilno. Če se otrok premika na drugačen način kot, kontra lateralno, kot je omenjeno zgoraj, potem je to opozorilo da je potrebno preverit, kje tiči vzrok napačnega kobacanja.

Načini premikanja, ki niso pravilni:

• Kobacanje z uporabo samo ene noge. Otrok aktivno uporablja obe roki in samo eno nogo (vedno enako) za premikanje naprej.
• Uporaba zadnjice za premikanja. V ležečem položaju na trebuščku se z zadnjico odrine naprej.
• Uporaba skakanja za premikanja. V tem primeru otroci prestavijo sočasno obe roki naprej, nato pa se z pokrčenimi koleni odrinejo, kot zajček.
• V tem primeru se otroci kotalijo po tleh in to uporabljajo kot edin način premikanja.

Ti načini premikanja se lahko pojavijo zaradi različnih razlogov in pomenijo, da otrok zamuja pomemben razvojni mejnik.

KAKO LAHKO OTROKU POMAGAMO DA SKOBACA?

Otroku je v prvi vrsti potrebno dati čim več časa na trdi podlagi na tleh. Z igro na trebuhu dojenčki razvijajo mišično moč v:

• ramenih,
• rokah,
• hrbtu in trupu.

Raziskovanje je tisto, ki otrokom omogoča preizkušati nove gibe in položaje.  Položite zanimive igrače le malo stran od otroka, da se bo zanjo moral potruditi. Dovolite mu, da popolnoma sam odkrije fazo sedenja in kobacanja, tako bo pridobil moč in koordinacijo potrebno za osvajanje nove faze. Če mu le to dela težave, mu pokažite določene vaje, ki vodijo v te vzorce in s pomočjo fizioterapije okrepite otrokov ramenski obroč in center.