Kazalo
Pedagogi in strokovnjaki na področju razvoja otrok pogosto razpravljajo o naravnih odzivih in veščinah, s katerimi se otrok rodi. Med njih sodijo primitivni refleksi, torej odzivi in gibi, ki otroku pomagajo pri prehodu v novo fazo spretnosti ali razvoja. Druge sposobnosti, kot je na primer uporaba čutnih organov, so prav tako nekaj, kar ima otrok prirojeno, vendar je treba kot večino stvari tudi senzorične sisteme razviti. Obstaja niz veščin, s katerimi se otrok ne rodi, temveč se rodi s potencialom za razvoj. To so izvršilne in kognitivne funkcije. Če sposobnosti delovanja na nižji ravni ne dozorevajo v otrokovih možganih, se lahko sposobnosti učenja ali delovanja na višji ravni ne razvijejo ali ostanejo stagnirajoče.
Kaj je terapija senzorne integracije in na kakšen način pomaga otroku pri razvoju veščin izvršilne in kognitivne funkcije?
Senzorna integracija je terapevtski pristop, ki temelji na spodbujanju boljše obdelave in odzivanja na senzorne dražljaje, ki nas obkrožajo, kar lahko posredno vpliva tudi na razvoj izvršilnih in kognitivnih funkcij. Naši možgani ves čas prejemajo, obdelujejo in oddajajo informacije, ki jih dobivamo iz okolja ali našega telesa. Ti dražljaji so lahko:- vidni,
- slušni,
- vohalni,
- okušalni,
- taktilni,
Kaj pa pravzaprav so veščine izvršilnega delovanja?
Izvršilne spretnosti ali veščine izvršilnega funkcioniranja so skupek kognitivnih procesov, med katere vključujemo delovni spomin, zaviralni nadzor in kognitivno fleksibilnost, ki vsem nam omogočajo načrtovanje, upravljanje s svojim časom, organizacijo, samokontrolo in navsezadnje uspešno dokončanje vsakodnevnih nalog. Te veščine so pomembne za vsakogar, še posebej pa so pomembne pri otrocih, da razvijejo in izboljšajo svoje sposobnosti samoregulacije in funkcioniranja v družbi. Recimo, da lahko gledamo na sposobnosti izvršnega delovanja kot na glavnega direktorja možganov vašega otroka. Tako kot izvršni direktor podjetja tudi izvršna in kognitivna funkcija vašega otroka usmerja vse njegove izkušnje, organizacijo za delo in produktivnost v razredu. Če pride do okvare veščin izvršilnega delovanja, organizacija običajno ne uspe in se pojavijo vrzeli v učenju, ali pa se lahko pojavijo težave s čustveno regulacijo, tesnobo in vedenjskimi izpadi. Izvršni direktor možganov vašega otroka ima zadnjo besedo o poti, ki ji sledi projekt. Vsi drugi menedžerji morajo odgovarjati direktorju. Ta primer prikazuje, kako izvršilne funkcije, kot sta načrtovanje in določanje prioritet, procesirajo in izvajajo dela v možganih. Številne možganske funkcije se morajo združiti, da dosežejo uspešnost zadanih nalog.Kaj nam torej to pove? Sodelovanje je nujno!
Otrok mora za delovanje v šoli uporabiti:- veščine kritičnega mišljenja,
- delovni spomin,
- dolgoročni spomin,
- vizualno (vidno) integracijo,
- druga razvojna orodja.
Kako poteka izvršilno delovanje otroka v razredu?
Ko otrok uporabi svoje izvršilne sposobnosti, se podajo njegovi možgani skozi vrsto korakov, da dosežejo rezultat. Najprej analizirajo nalogo, da ugotovijo, kaj je potrebno narediti, kar nadalje vodi k načrtovanju. Nato morajo ostati organizirani tako, da določijo čez koliko časa morajo doseči cilj. Sredi opravljanja naloge mora otrok analizirati in biti sposoben prilagoditi svoja dejanja. Na zadnje morajo izkušnjo zaključiti v danem časovnem okviru. Če veščine izvršilnih in kognitivnih funkcij vašega otroka delujejo pravilno, so naloge običajno enostavne za izvajanje. Možgani gredo skozi vse te korake v nekaj sekundah naravno, ne da bi o tem razmišljali. Če ima vaš otrok težave z izvršnim delovanjem, je lahko opravljanje preprostih nalog, kot je na primer- pripravljanje šolske torbe,
- organiziranje domačih nalog,
- ali dokončanje nalog dodeljenih v šoli, lahko izjemen izziv.
Morda boste ugotovili tudi, da ima vaš otrok težave pri:
- testih z več možnimi odgovori,
- ali ne zmore dokončati več nalog hkrati,
- ima težave s koordinacijo rok,
- ne zna opisati podrobnosti,
- težko organizira svoje misli na papirju,
- začne naloge, a jih ne dokonča in je razočaran, ko ne zmore slediti v razredu.
8 ključnih izvršilnih in kognitivnih funkcij, ki jih otrok potrebuje za uspešno delo v razredu
-
Organizacija
-
Učinkovit začetek naloge
-
Nadzor impulzivnosti
-
Čustveni nadzor
-
Delovni spomin
-
Fleksibilnost mišljenja
-
Samonadzor
-
Načrtovanje in določanje prioritet
Razumevanje terapije senzorne integracije in njen vpliv na razvoj izvršilne in kognitivne sposobnosti pri otrocih
Glede na kakovost prejemanja in obdelovanja senzornih informacij, je odvisna tudi izvršilna funkcija. Otrok, ki slabo registrira določene dražljaje, ne loči pomembnih informacij od tistih, ki so v danem trenutku manj pomembne ali je preodziven na določen dražljaj, bo imel težave z odzivom, ki se kaže v motoriki, učenju ali vedenju. Terapija senzorne integracije pripomore k boljšemu procesiranju senzornih dražljajev in tako vpliva na lažje funkcioniranje otroka v šoli in pri vsakodnevnih izzivih. Senzorne aktivnosti zahtevajo osredotočenost na senzorne dražljaje, kot so:- taktilni dražljaji
- vestibularni dražljaji
- proprioceptivni dražljaji.
Inhibiciji impulzivnega odziva:
- sledenje pri terapiji pomaga otroku, da ustavi impulzivna dejanja, lažje sledi navodilom in lažje izvrši miselne naloge, brez nepremišljene reakcije.
Delovnem spominu:
- senzorne aktivnosti pogosto vključujejo obdelavo in priklic senzornih informacij, kot je na primer zapomnitev zaporedja gibov ali prepoznavanje predmetov samo s pomočjo dotika, brez vizualne kontrole. Te naloge lahko izzovejo in izboljšajo delovni spomin, ki je ključen za shrambo naučenih stvari in priklic le-teh v pravem trenutku.
Fleksibilnosti mišljenja:
- terapija pogosto zahteva prilagajanje različnim senzornim dražljajem in spreminjajočim okolijskim zahtevam. Sodelovanje pri takšnih izkušnjah pomaga otroku razvijati prilagodljivost, sposobnost prilagajanja svojega razmišljanja ali dejanj v odzivu na nepričakovane situacije.
Načrtovanje in organizacija:
- poligoni, gugalnice, plezala in druge senzorno-gibalno osnovane igre zahtevajo od otroka načrtovanje in organizacijo svojih gibov in dejanj. Piljenje teh veščin v senzorno bogatem okolju podpira razvoj veščin načrtovanja in organizacije ter praksije.
Čustveni regulaciji in samokontroli:
- senzorne aktivnosti otroku ponujajo priložnost, da dobijo tiste dražljaje, ki jih v tem trenutku najbolj potrebujejo. Otroci se tako učijo samoregulacije in pomirjanja brez čustvenih in vedenjskih izpadov, saj z regulacijo centralnega živčevja preko vnosa senzornih dražljajev pomirijo in »nahranijo« možgane.