kognitivne sposobnosti

Kako pomembne so izvršilne in kognitivne funkcije otrok?

Pedagogi in strokovnjaki na področju razvoja otrok pogosto razpravljajo o naravnih odzivih in veščinah, s katerimi se otrok rodi. Med njih sodijo primitivni refleksi, torej odzivi in ​​gibi, ki otroku pomagajo pri prehodu v novo fazo spretnosti ali razvoja. Druge sposobnosti, kot je na primer uporaba čutnih organov, so prav tako nekaj, kar ima otrok prirojeno, vendar je treba kot večino stvari tudi senzorične sisteme razviti. Obstaja niz veščin, s katerimi se otrok ne rodi, temveč se rodi s potencialom za razvoj. To so izvršilne in kognitivne funkcije. Če sposobnosti delovanja na nižji ravni ne dozorevajo v otrokovih možganih, se lahko sposobnosti učenja ali delovanja na višji ravni ne razvijejo ali ostanejo stagnirajoče.

Kaj je terapija senzorne integracije in na kakšen način pomaga otroku pri razvoju veščin izvršilne in kognitivne funkcije?

Senzorna integracija je terapevtski pristop, ki temelji na spodbujanju boljše obdelave in odzivanja na senzorne dražljaje, ki nas obkrožajo, kar lahko posredno vpliva tudi na razvoj izvršilnih in kognitivnih funkcij.

Naši možgani ves čas prejemajo, obdelujejo in oddajajo informacije, ki jih dobivamo iz okolja ali našega telesa. Ti dražljaji so lahko:

  • vidni,
  • slušni,
  • vohalni,
  • okušalni,
  • taktilni,

ter nam lahko podajo informacije o tem, kje se naše telo nahaja glede na druge predmete v prostoru, v kakšni poziciji je naša glava, s kolikšno silo moramo brcniti žogo, da zadenemo gol, kako sedimo za mizo in še mnogo drugih.

Kaj pa pravzaprav so veščine izvršilnega delovanja?

Izvršilne spretnosti ali veščine izvršilnega funkcioniranja so skupek kognitivnih procesov, med katere vključujemo delovni spomin, zaviralni nadzor in kognitivno fleksibilnost, ki vsem nam omogočajo načrtovanje, upravljanje s svojim časom, organizacijo, samokontrolo in navsezadnje uspešno dokončanje vsakodnevnih nalog. Te veščine so pomembne za vsakogar, še posebej pa so pomembne pri otrocih, da razvijejo in izboljšajo svoje sposobnosti samoregulacije in funkcioniranja v družbi.

Recimo, da lahko gledamo na sposobnosti izvršnega delovanja kot na glavnega direktorja možganov vašega otroka. Tako kot izvršni direktor podjetja tudi izvršna in kognitivna funkcija vašega otroka usmerja vse njegove izkušnje, organizacijo za delo in produktivnost v razredu. Če pride do okvare veščin izvršilnega delovanja, organizacija običajno ne uspe in se pojavijo vrzeli v učenju, ali pa se lahko pojavijo težave s čustveno regulacijo, tesnobo in vedenjskimi izpadi.

Izvršni direktor možganov vašega otroka ima zadnjo besedo o poti, ki ji sledi projekt. Vsi drugi menedžerji morajo odgovarjati direktorju. Ta primer prikazuje, kako izvršilne funkcije, kot sta načrtovanje in določanje prioritet, procesirajo in izvajajo dela v možganih.

Številne možganske funkcije se morajo združiti, da dosežejo uspešnost zadanih nalog.

Kaj nam torej to pove?  Sodelovanje je nujno!

Otrok mora za delovanje v šoli uporabiti:

  • veščine kritičnega mišljenja,
  • delovni spomin,
  • dolgoročni spomin,
  • vizualno (vidno)  integracijo,
  • druga razvojna orodja.

Vse te veščine se združijo in poročajo izvršnemu direktorju ali v tem primeru možganom. Z usmerjanjem in nasveti generalni direktor (možgani vašega otroka) sprejema končne odločitve o vsakodnevnem delovanju in ključnih odločitvah, ki vplivajo na podjetje, tako kot odločitve o izvršnem delovanju vašega otroka vplivajo na njegovo organizacijo in delovanje. 

Kako poteka izvršilno delovanje otroka v razredu?

Ko otrok uporabi svoje izvršilne sposobnosti, se podajo njegovi možgani skozi vrsto korakov, da dosežejo rezultat. Najprej analizirajo nalogo, da ugotovijo, kaj je potrebno narediti, kar nadalje vodi k načrtovanju. Nato morajo ostati organizirani tako, da določijo čez koliko časa morajo doseči cilj. Sredi opravljanja naloge mora otrok analizirati in biti sposoben prilagoditi svoja dejanja. Na zadnje morajo izkušnjo zaključiti v danem časovnem okviru.

Če veščine izvršilnih in kognitivnih funkcij vašega otroka delujejo pravilno, so naloge običajno enostavne za izvajanje. Možgani gredo skozi vse te korake v nekaj sekundah naravno, ne da bi o tem razmišljali. Če ima vaš otrok težave z izvršnim delovanjem, je lahko opravljanje preprostih nalog, kot je na primer

  • pripravljanje šolske torbe,
  • organiziranje domačih nalog,
  • ali dokončanje nalog dodeljenih v šoli, lahko izjemen izziv.

Morda boste ugotovili tudi, da ima vaš otrok težave pri:

  • testih z več možnimi odgovori,
  • ali ne zmore dokončati več nalog hkrati,
  • ima težave s koordinacijo rok,
  • ne zna opisati podrobnosti,
  • težko organizira svoje misli na papirju,
  • začne naloge, a jih ne dokonča in je razočaran, ko ne zmore slediti v razredu.

Da otroci lažje ostanejo organizirani, pomagajo koledarji, vizualne razpredelnice opravil ali nalog, večbarvne mape za različne predmete, da bodo domače naloge ločene. Prav tako pomaga multisenzorni način učenja, kratke pavze med učenjem ali pisanjem nalog, organizacija na pisalni mizi ter pomoč in spodbuda učitelja ali starša.

8 ključnih izvršilnih in kognitivnih funkcij, ki jih otrok potrebuje za uspešno delo v razredu

  1. Organizacija

Ta veščina pomaga otroku ohranjati red, tako fizično, kot tudi v mislih. Otroci s šibkimi organizacijskimi sposobnostmi se borijo s težavami pri rokovanju s predmeti, shranjevanjem in vračanjem predmetov na svoje mesto, ali z načrtovanjem in usmerjanjem misli na učinkovit način.

  1. Učinkovit začetek naloge

Uspešen začetek naloge otroku omogoča, da začne z nalogo pravočasno in brez pretiranega odlašanja ali zavlačevanja. Otrok s šibko časovno odzivnostjo ima težave s pričetkom naloge. Včasih ne vedo kje in kako začeti, čeprav lahko nalogo dokončajo, ko z le to enkrat začnejo.

  1. Nadzor impulzivnosti

Nadzor impulzivnosti oziroma odziva v efektu omogoča vašemu otroku, da razmišlja in obdela informacije, preden ukrepa. Vsi otroci imajo manjše težave z nadzorom lastnih impulzov, vendar pa otroci, ki hitro izbruhnejo, nenehno govorijo – včasih tudi neprimerno, ali se ukvarjajo s tveganim ali nevarnim vedenjem, morda niso razvili dobro delujočega sistema za nadzor lastne impulzivnosti.

  1. Čustveni nadzor

Čustveni nadzor otroku omogoča, da nadzoruje svoje občutke in čustva na prilagodljiv način glede na svoje okolje in okoliščine. Tisti, ki imajo težave s čustvenim nadzorom, se lahko močno odzovejo na kritiko in se po takšni situaciji ne morejo znova zbrati. Otrok s težavo uravnava svoja čustva in običajno »pretirava«. To je lahko znak nerazvitega limbičnega sistema v možganih.

  1. Delovni spomin

Delovni spomin otroku pomaga ohraniti ključne informacije v možganih, da jih lahko takoj, ko jih potrebuje, uporabi. Če ima otrok težave z delovnim spominom, se recimo ne more spomniti številk v zaporedju, niti za kratek čas. Včasih imajo tudi težave z navodili, čeprav je učitelj pravkar razložil korake. Otrok preprosto ne zmore hitro shraniti in priklicati naučenih informacij.

  1. Fleksibilnost mišljenja

Fleksibilno razmišljanje otrokom omogoča, da se kognitivno in fizično prilagodijo nepričakovanemu. To je izredno pomembna spretnost v vsakodnevnem življenju, ki jo morajo otroci razviti, da so pripravljeni na nepredvidene situacije. Za neprilagodljivo razmišljanje je značilno, da se ne morejo soočiti s spremembami. Otrok običajno ne zmore sprejeti nečesa iz vidika nekoga drugega in je nepripravljen sprejeti mnenje drugih, ki se razlikuje od tistega, ki si ga zamisli sam. 

  1. Samonadzor

Sposobnost samonadzora daje otroku znanje, da oceni svoje trenutne spretnosti. Sprotno presojanje, kako dobro nam gre, pa naj bo to igra, nova spretnost ali branje knjige, nam omogoča, da prilagodimo ali spremenimo vedenje, da izboljšamo rezultat. Otrok, ki ima težave s samonadzorom, običajno ne sprejme konstruktivne kritike ali slabe ocene. Takšni otroci tudi težje prepoznajo, kdaj morajo prilagoditi način igre, opravljanje naloge ali dela v šoli, za njihovo maksimalno produktivnost.

  1. Načrtovanje in določanje prioritet

Ta veščina pomaga otroku, da si postavi cilje in dejanja, ki jih je potrebno storiti, da te cilje doseže. Cilji se morajo gibati od vsakodnevnih ciljev delovanja do večjih osebnih dosežkov.

Otrok ima lahko težave s tem, da ne razume, kateri deli načrta so najpomembnejši ali katere naloge je treba opraviti najprej in imajo težave z nalogami, ki zahtevajo več korakov. Ti otroci se ves dan borijo z upravljanjem časa in zaradi pomanjkanja načrtovanja odlašajo z izvedbo naloge.

Razumevanje terapije senzorne integracije in njen vpliv na razvoj izvršilne in kognitivne sposobnosti pri otrocih

Glede na kakovost prejemanja in obdelovanja senzornih informacij, je odvisna tudi izvršilna funkcija. Otrok, ki slabo registrira določene dražljaje, ne loči pomembnih informacij od tistih, ki so v danem trenutku manj pomembne ali je preodziven na določen dražljaj, bo imel težave z odzivom, ki se kaže v motoriki, učenju ali vedenju.

Terapija senzorne integracije pripomore k boljšemu procesiranju senzornih dražljajev in tako vpliva na lažje funkcioniranje otroka v šoli in pri vsakodnevnih izzivih.

Senzorne aktivnosti zahtevajo osredotočenost na senzorne dražljaje, kot so:

  • taktilni dražljaji
  • vestibularni dražljaji
  • proprioceptivni dražljaji.

Praksa vztrajne pozornosti med temi aktivnostmi lahko izboljša sposobnost otroka za regulacijo pozornosti, kar je ključni vidik izvršilnih funkcij. Prav tako pomaga pri:

Inhibiciji impulzivnega odziva:

  • sledenje pri terapiji pomaga otroku, da ustavi impulzivna dejanja, lažje sledi navodilom in lažje izvrši miselne naloge, brez nepremišljene reakcije.

Delovnem spominu:

  • senzorne aktivnosti pogosto vključujejo obdelavo in priklic senzornih informacij, kot je na primer zapomnitev zaporedja gibov ali prepoznavanje predmetov samo s pomočjo dotika, brez vizualne kontrole. Te naloge lahko izzovejo in izboljšajo delovni spomin, ki je ključen za shrambo naučenih stvari in priklic le-teh v pravem trenutku.

Fleksibilnosti mišljenja:

  • terapija pogosto zahteva prilagajanje različnim senzornim dražljajem in spreminjajočim okolijskim zahtevam. Sodelovanje pri takšnih izkušnjah pomaga otroku razvijati prilagodljivost, sposobnost prilagajanja svojega razmišljanja ali dejanj v odzivu na nepričakovane situacije.

Načrtovanje in organizacija:

  • poligoni, gugalnice, plezala in druge senzorno-gibalno osnovane igre zahtevajo od otroka načrtovanje in organizacijo svojih gibov in dejanj. Piljenje teh veščin v senzorno bogatem okolju podpira razvoj veščin načrtovanja in organizacije ter praksije.

Čustveni regulaciji in samokontroli:

  • senzorne aktivnosti otroku ponujajo priložnost, da dobijo tiste dražljaje, ki jih v tem trenutku najbolj potrebujejo. Otroci se tako učijo samoregulacije in pomirjanja brez čustvenih in vedenjskih izpadov, saj z regulacijo centralnega živčevja preko vnosa senzornih dražljajev pomirijo in »nahranijo« možgane.

Na splošno senzorna integracija zagotavlja celostni pristop k podpori razvoja izvršilnih in kognitivnih funkcij s preprečevanjem težav pri obdelavi senzornih dražljajev in s spodbujanjem prilagodljivega odziva na te dražljaje. Pomembno je, da se terapija prilagodi potrebam otroka, da je učinkovitost pri podpori razvoja izvršilnih funkcij maksimalna.

Poglejte tudi:

MNRI refleksna in taktilna integracija

Tags: No tags

Comments are closed.