Zakaj je vse več čustveno vedenjskih motenj pri učencih in kako jih lahko omejimo?

Kaj so čustveno vedenjske motnje?

Čustveno vedenjske motnje so skupina duševnih motenj, ki se kažejo pri težavah z obvladovanjem čustev,  težavah z vedenjskimi odzivi in socialnimi interakcijami.

Vse več staršev in učiteljev se srečuje z otroci in mladostniki, ki kažejo čustvene in vedenjske težave v šoli in doma. Življenje sodobnih otrok je hitrejše in bolj stresno, kar se lahko kaže skozi:

• težave z nadzorovanjem čustev,
• izbruhi jeze,
• impulzivnostjo,
• vedenjskimi motnjami (uporništvo, razdražljivost, provokacija, agresija,…),
• motoričnim nemirom in senzornimi odkloni,
• občutkov tesnobe, anksioznosti in depresije.

Razumevanje osnovnih vzrokov težav je ključno za razvoj učinkovitih strategij za podporo učencem in spodbujanje njihovega dobrega počutja v šolskem okolju.

Pogosto so te motnje pridružene drugim motnjam ali primanjkljajem, kot so motnja pozornosti in hiperaktivnosti (ADHD), motnje avtističnega spektra (MAS), motnje hranjenja, senzorno integracijske motnje, specifične učne težave in druge.

Kje lahko iščemo vzroke za vse več čustveno vedenjskih motenj?

Vzroki, zakaj učenci doživljajo čustvene in vedenjske težave so lahko različni. Izražajo se v različnih obdobjih, še posebej občutljivo je šolsko obdobje ter obdobje najstništva, kjer prihaja do hormonskih sprememb.

Kaj vse še lahko uvrščamo med vzroke teh motenj?

Zgodnje otroštvo

Če ima otrok že v družinski anamnezi zgodovino čustvenih motenj, je že genetsko nagnjen k razvoju podobnih težav, okolje v katerem odrašča, pa lahko na to vpliva pozitivno ali negativno. Do čustvene nedozorelosti lahko privedejo travmatične izkušnje, kot so:

• nasilje v družini,
• selitev,
• izguba bližnjega,
• ločitev staršev,
• velike življenjske prelomnice.

Družinska dinamika, vsakodnevna rutina in vzgoja, igrajo pomembno vlogo pri oblikovanju otrokovega čustvenega in vedenjskega razvoja. Učenci, ki doživljajo nestabilno ali konfliktno okolje, pomanjkanje podpore s strani staršev, previsoka pričakovanja ali pomanjkanje pozornosti, lahko s slabim vedenjem opozarjajo nase. Prav tako igra veliko vlogo posameznikova osebnost, ki je v veliki meri posledica uspešne vzgoje znotraj spodbudnega okolja.

Motnje duševnega zdravja

V zadnjih letih lahko opažamo porast števila otrok s posebnimi potrebami, vzroke pa lahko najdemo v napredovani diagnostiki in boljši ozaveščenosti o le-teh, genetiki, okoljskih dejavnikih, socio-ekonomskemu statusu in drugih. Motnjam duševnega zdravja je skupno, da vplivajo na:

• učenčevo sposobnost koncentracije,
• usmerjeno pozornost,
• uravnavanje impulzivnosti,
• težje čustveno reguliranje,
• težave z navezovanjem stikov,

kar pa skupno vpliva na uspešnost v šoli in njegovo počutje.

Stres in pritisk

Akademski in družinski pritisk ter pričakovanja okolice lahko pripeljejo do težav s samopodobo, občutka manjvrednosti, anksioznosti in depresije ter posledično do čustveno vedenjskih težav.

Učne težave

Učenci z učnimi težavami, kot so disleksija, diskalkulija, motnje slušnega procesiranja, težave s priklicem delovnega spomina in podobno, se soočajo s čustveno vedenjskimi težavami. Težave vplivajo na uspešnost v šoli, na sprejetje med sovrstniki, na odnose z učitelji in starši ter posledično na stiske učencev.

Slaba samopodoba in vrstniški odnosi

Obdobje najstništva je že samo po sebi dovolj naporno zaradi hormonskih sprememb, to pa dodatno poglobijo še želje po uspehu, družbi in sprejemanju okolice. Socialno zavračanje in težave pri vzpostavljanju prijateljstev lahko privedejo do občutka osamljenosti, izolacije in nizkega samospoštovanja. Velik vpliv na to je zagotovo za seboj pustilo tudi šolanje na daljavo, ki je privedlo do socialnih stisk, zadreg učencev in težjega sklepanja prijateljstev.

Senzorno integracijska motnja

Težave s procesiranjem senzornih dražljajev pogosto vodijo v iskanje čutnih dražljajev, motorični nemir, slabo pozornost in koncentracijo in težje sledenje pouku, kar se posledično kaže v slabem vedenju in čustveni stiski.

Nerazvite motorične spretnosti

Motorične spretnosti so nujno potrebne za učinkovito delo v šoli. Med te spretnosti sodijo:

• fina motorika,
• koordinacija oko-roka,
• bilateralna koordinacija,
• ustrezna posturalna kontrola,
• sposobnost prečkanja medialne sredine,
• učinkovita praksija.

Otrok, ki bo imel nerazvite ali slabo razvite spretnosti, bo za določeno delo v šoli porabil bistveno več energije kot sošolci, kar pa lahko vodi v frustracije in občutka manjvrednosti.

Življenjski slog

Na čustveno vedenjske težave zagotovo vpliva tudi življenjski slog, ki pa je s hitrim tempom življenja postal vedno bolj stresen. Za ustrezen razvoj je pomembno psihofizično zdravje otrok in mladostnikov, zato je nujno vzdrževati in spodbujati zdrav življenjski ritem.

Informacijska tehnologija

Živimo v obdobju računalnikov, socialnih medijev, družbenih pričakovanj in norm. Tehnologija preprečuje osvajanje socialnih veščin prav tako pa tudi ustrezen psihološki razvoj mladostnikov. Trenutno je na spletu vse več spletnega nasilja, nadlegovanja, neprimernih vsebin. Na spletu se lahko srečamo z vsebinami, ki vodijo v negativne psihološke učinke, skrb se pojavlja tudi pri vprašanju spletne varnosti in anonimnosti oziroma poseganja v osebni prostor.

Kako pri učencu prepoznamo čustveno vedenjske motnje?

• Spremembe v vedenju, kot so umik, razdražljivost, kljubovalnost ali agresija,
• iskanje senzoričnih dražljajev in motorični nemir,
• težave s pozornostjo in vzdrževanjem koncentracije,
• težko sledenje nalogam in slabo sodelovanje v razredu,
• fizični simptomi, kot so glavoboli, bolečine v trebuhu, utrujenost,
• čustvene reakcije, kot so jok, nihanje razpoloženja, razdražljivost, tesnobnost, izbruhi jeze,
• motnje hranjenja, težave s slabo samopodobo,
• socialno umikanje, izolacija ali izogibanje sovrstnikom in socialnim interakcijam.

Kakšne so strategije za uspešno soočanje s čustveno vedenjskimi motnjami pri učencih?

Ustrezno prepoznavanje in zgodnja intervencija čustveno vedenjskih motenj pri otrocih sta ključnega pomena za zagotavljanje ustreznega psihofizičnega razvoja posameznika. Kaj lahko kot starš ali pedagoški delavec naredite in nudite otroku, ki se sooča s čustveno vedenjsko motnjo?

• Najpomembnejše je zagotovo ustvarjanje varnega in podpornega okolja: spodbuda odnosov s stran staršev in učiteljev, razumevanje, odprta komunikacija in zmožnost prisluhniti potrebam otroka. Prav tako je potrebno otroka večkrat pohvaliti in nameniti nekaj spodbudnih besed, izpostavljati njegova močna področja in nuditi pomoč pri njegovih šibkejših.
• Gradnja odnosov in zaupanja: vzpostavljanje pozitivnih odnosov z učenci na podlagi zaupanja, razumevanja in sočutja. Pomembno je, da se jim pokaže pristno zanimanje za njihovo počutje in nudi čustvena podpora, kadar je potrebna. V primeru čustvenih izbruhov, ga ne izpostavljajte pred celim razredom, ampak mu zagotovite možnost senzornega umika, ko se umiri pa se z njim pogovorite in prisluhnite njegovim potrebam.

• Učenje samoregulacije: obstajajo določene strategije in spretnosti, ki se jih otrok nauči, da se umiri v težkih situacijah, polnih čustvenih izzivov. Te strategije pomagajo prepoznati, razumeti in nadzirati svoja čustva in posledično vedenjske odzive. Med te strategije lahko sodijo tehnike sproščanja, dihalne vaje, proprioceptivni prilivi, senzorne igrače, fizične aktivnosti, …
• Razvijanje motoričnih spretnosti in zagotavljanje senzornih potreb: spodbujajte spretnosti, ki so nujne za uspešno delo v šoli. Spretnosti lahko razvijamo in spodbujamo preko iger, kot so:
• sestavljanje,
• miselne igre,
• ustvarjanje s plastelinom,
• risanje in rezanje,
• igranje ugank, zaporedij,
• igre z žogo,
• plezanje, lovljenje,
• …ustrezno glede na starost.

S tem boste pri otroku spodbujali grobo in fino motorične spretnosti in hkrati zagotavljali priliv senzornih dražljajev, ki je nujno potreben za uspešno delo v šoli in doma.

• Spodbujanje izražanja: sprašujte otroka o njegovem počutju, spodbujajte njegovo izražanje in bodite njegovo varno okolje. Otrok se mora počutiti udobno in sprejeto pri izražanju svojih misli, občutkov in skrbi.

Zgraditi si je potrebno zaupanje, ki mora temeljiti na empatičnemu odnosu in odprti komunikaciji. V šoli to pomeni spodbujanje k aktivnemu sodelovanju, brez obsojanj v primeru napačnih odgovorov ali siljenju k nastopanju pred celim razredom, če je že v začetku to njegov strah in vzrok za čustveno stisko. Na začetku lahko poskusite z igranjem vlog, pisanjem občutkov na list papirja, pogovarjanjem o temi, ki otroka zanima, …

• Pomoč strokovnjakov: če se otrok bori s čustveno vedenjskimi motnjami in mu starši in učitelji ne zmorejo več pomagati, je smiselno poiskati pomoč strokovnjaka, ki bo s pomočjo tehnik in strategij pomagal otroku pri lažjem procesiranju lastnih čustev in izražanju in hkrati nudil podporo staršem pri razumevanju otrokove stiske in počutja.

Kako v našem centru pomagamo otrokom, ki se soočajo s čustveno vedenjsko motnjo? 

Terapija senzorne integracije

Terapija senzorne integracije je individualno zasnovana obravnava, ki pri otroku spodbuja učinkovito procesiranje dražljajev na sistemih, ki so se izkazali za odkrenljive. Ko elementi motorike in senzorike ne funkcionirajo, otrok občuti stres. Otrok se težav zaveda in postaja iritabilen, obremenjen in nervozen zaradi spodrsljajev na nalogah, kjer vrstniki funkcionirajo brez težav. Ti otroci doživljajo stiske, se spopadajo z nizko samopodobo in začnejo kazati vedenjske odklone.

Čustveno vedenjska integracija

Terapija čustveno vedenjske integracije je celostni večdimenzionalni pristop, ki s pomočjo ustrezne podpore in vodenja pomaga otroku pri premagovanju vsakodnevnih izzivov, razvojem spretnosti za obvladovanje čustev, izgradnjo samozavesti in samopodobe, povečanjem motivacije za učenje in spodbuja komunikacijo in izražanje otroka. Terapija pomaga razvijati praktične veščine, kot so čustvena regulacija, upravljanje s časom in organizacija, samodisciplina, koncentracija in pozornost.

Kombinacija senzorne integracije in čustveno vedenjske integracije

V Reha Medical centru smo za potrebe otrok, ki se srečujejo s čustveno vedenjskimi motnjami oblikovali program, ki združuje senzorno integracijo in čustveno vedenjsko integracijo. S holističnim pristopom ta program kombinacije terapij zagotavlja celostno obravnavo palete težav, ki se lahko pojavljajo pri šolskih otrocih in vodijo v čustveno vedenjske motnje. Otroku s pomočjo terapij omogočimo:

• ustrezno procesiranje čutnih dražljajev,
• lažje funkcioniranje,
• razumevanje lastnih čustev,
• razvijanje ustrezne samopodobe,
• uspehe v različnih življenjskih izzivih,
• doživljanje vseh potrebnih izkušenj, ki so pomembne za nadaljnji psihofizični in intelektualni razvoj otroka.