Diastaza rectus abdominis- Kaj storiti in kako postopati?

Kaj je diastaza premih trebušnih mišic (rectus abdominis)?

Diastaza recti abdominis (DRA) je čezmerni razmik po sredini preme trebušne mišice (mišice rectus abdominis), vzdolž bele črte. Čezmerni razmik pri ženskah je zelo pogost v nosečnosti in po porodu. Najpogosteje se pojavi v zadnjem trimesečju nosečnosti. Pri pojavu čezmernega razmika, širšega od 2,5 cm oziroma širine dveh prstov in/ali prisotne izbočenosti po sredini trebušne stene, gre za patološko stanje.

Zakaj nastane diastaza recti abdominis?

Zaradi prilagajanja abdominalne stene na rast ploda med nosečnostjo in hormonskega delovanja so mišice in vezivno tkivo mehkejše in bolj raztegljive. Nato se mišica rectus abdominis prilagodi in raztegne, medmišični prostor pa se razširi. V primeru, ko gre za večrodnico in se diastaza iz prejšnje nosečnosti ni rehabilitirala je večja možnost, da se diastaza pojavi že prej v nosečnosti.

Kakšni so dejavniki tveganja za nastanek diastaze?

Strokovne študije opredeljujejo kot dejavnike tveganja za nastanek DRA:

• višjo starost nosečnice,
• pridobljeno telesno težo med nosečnostjo,
• način poroda,
• otrokovo porodno težo,
• večkratno nosečnost,
• večplodno nosečnost,
• sindrom hipermobilnosti sklepov,
• težko dvigovanje oziroma obremenjevanje in nizko stopnjo telesne dejavnosti,
• močne trebušne mišice – športnice.

Posledice diastaze preme trebušne mišice?

Diastaza rectusov abdominisa lahko slabo vpliva na kakovost življenja. Posledice prisotne DRA so lahko nepravilna telesna drža, bolečine v križu in nastanek trebušne kile, saj zaradi čezmernega razmika abdominalna stena izgubi prvotno moč, kar zmanjšana oporo trebušnim organom. Zaradi tega je lahko slabša tudi druga porodna doba, nosečnica pa zaradi takšnega stanja nima zadostne moči za iztis otroka pri porodu. Zaradi anatomske povezanosti abdominalnih mišic in mišic medeničnega dna se velikokrat ob prisotnosti DRA pojavijo tudi uroginekološke težave, kot so razvoj urinske in/ali fekalne inkontinence, zdrs medeničnih organov.

Na kakšen način si lahko stanje razmika izmerimo sami?

Diastazo recti abdominis si lahko izmerimo samostojno, v položaju leže na hrbtu, s pokrčenimi koleni in stopali na podlagi. Svoje prste postavimo na trebuh v višini popka z dlanjo obrnjeno proti glavi. Vdihnemo, nato ob izdihu dvignemo glavo in ramena od podlage (aktiviramo trebušne mišice) in s prsti zatipamo razmik, ki se pojavi po sredinski liniji (bele črte). Postopek ponovimo še približno 4,5 cm nad in pod popkom, da preverimo prisotnost pojava po celotni dolžini mišice.

Rehabilitacija diastaze recti abdominis – kdaj je pravi čas za pričetek?

DRA, ki se pojavi, nima vpliva samo na trebušno steno, ampak na celotno telo. V strokovnih študijah je dokazano, da se stanje lahko bistveno poslabša če ga ne rehabilitiramo dovolj hitro in primerno. Prvih nekaj tednov po porodu se telo ponovno vzpostavlja v ravnovesje stanja, kot je bilo pred nosečnostjo (približno 6 do 8 tednov po porodu), zato je pomembno, da v tem času ne delujemo preobremenjujoče na trebušno steno. Najbolje pomagamo, tako da se držimo preventivnih ukrepov. Paziti pa moramo, da stanja ne zanemarimo, saj se po šestem mesecu od poroda diastaza recti abdominis ne bo več popravila spontano.

Fizioterapevtska obravnava diastaze recti abdominis

Glavni cilj fizioterapevtske obravnave v primeru prisotne diastaze je okrepiti trebušno steno in zmanjšati oz. odpraviti posledice, ki jih lahko povzroči njena prisotnost. Pri iskanju pomoči v primeru prisotne DRA je potrebno biti pazljiv, saj se lahko stanje z napačnim pristopom poslabša. Odsvetovane so klasične vaje za krepitev trebušnih mišic (trebušnjaki) in v ospredje je pomembno vzpostaviti celosten mišično vezivni sistem, katerega krepimo v ustreznem zaporedju skozi različne stopnje stabilizacijskega programa trebušne stene. Zato je individualni pristop izrazito pomemben, predvsem pomembno pa je, da je posameznica fizično vodena in nadzorovana skozi izvedbo s strani ustrezno usposobljenega fizioterapevta. V kolikor konzervativno zdravljenje ni uspešno, posledice pa so nevzdržne, sledi posvet z zdravnikom o možnosti operativnega posega.

Preventivni ukrepi po porodu:

• Prve dni po porodu lahko pričnemo z vajami za stabilizacijo hrbtenice in medenice ter s treningom mišic medeničnega dna.
• Pred izvajanjem vadbe, dvigovanjem, obremenjevanjem telesa moramo poskrbeti za primerno aktivacijo globoke trebušne mišice (z namenom zagotovitve zadostne stabilizacije).
• Med dejavnostjo ne zadržujemo diha, poskrbimo za pravilen vzorec dihanja.
• Prvih 6-8 tednov po porodu se izogibamo položajem, ki dodatno obremenjujejo trebušno steno (npr. štirinožni položaj).
• Z vadbo pričnemo na stopnji, ki jo priporoča fizioterapevt ali v primeru prisotnih omejitev ali zapletov ginekolog.
• Po porodu se izogibamo položajem, ki povzročajo izbočenost trebušne stene.
• V prvih tednih po porodu se izogibamo aerobni vadbi, teku in poskokom.
• Bodimo aktivne, vendar toliko kolikor nam telo dopušča, da ne povzročamo bolečine.
• Izmerimo si razmik med premo trebušno mišico (mišico rectus abodminis) in v primeru prisotnega razmika širšega od dveh prstov in/ali izbočenosti poiščemo pomoč pri za to usposobljenem fizioterapevtu.

Koliko ste ozaveščene o diastazi rektusa?

Pomembno je, da poznamo stanje in možnost obravnave DRA, saj lahko v tem primeru dovolj hitro poiščemo pomoč in DRA primerno rehabilitiramo.

V raziskavi, ki smo jo ciljno izvedli z anketnim vprašalnikom, kjer smo povprašali porodnice (N=294) ali so že slišale za možnost fizioterapevtske obravnave v primeru prisotne DRA, je bil rezultat zaskrbljujoč. Za to možnost je slišalo le 42 % anketirank. Od vseh anketirank, ki so pri sebi opredelile prisotnost DRA v preteklosti ali sedaj,  se jih je le 23 % obrnilo po strokovno pomoč k fizioterapevtu. Porodnice, ki so obiskovale fizioterapevtsko obravnavo zaradi prisotne DRA pa so v našem anketnem vprašalniku opredelile, da so bile z obravnavo v povprečju zelo zadovoljne, kar dokazuje dobro usposobljenost in znanje fizioterapevtov, katere so obiskale.

V Sloveniji imamo že v predmetniku dodiplomskega študija fizioterapije predmet, kjer se obravnavajo mišično-skeletne težave nosečnic in porodnic, kamor spada tudi stanje DRA. Zato so že študentje fizioterapije ozaveščeni o stanju in lahko pomagajo z osnovnimi informacijami o spoprijemanju v primeru prisotne DRA. V primeru prisotnosti hujših oblik stanja in pridruženih posledic pa je pomembno, da nosečnice in porodnice obiščejo fizioterapevta s specialnim znanjem s področja ženskega zdravja.