Motnje govora je moč zdraviti z logopedsko terapijo.
Vrste govornih in jezikovnih motenj
Le te je mogoče zdraviti z logopedsko obravnavo, katero izvaja specialist, imenovan logoped.
Kakšne vrste motnje govora poznamo?
- Motnje artikulacije – je nezmožnost pravilnega oblikovanja določenih zvokov besed. Otrok s to govorno motnjo lahko izpusti, zamenja, izkrivi ali doda besedne zvoke.
- Motnje govora – tekoče govorjenje – vpliva na potek, hitrost in ritem govora. Jecljanje in nered sta motnji govora. Oseba z zatikanjem v govoru ima težave pri pridobivanju zvoka in ima lahko blokiran ali prekinjen govor ali pa lahko ponovi del vse besede. Oseba z neredom v govoru pogosto govori zelo hitro in združuje besede.
- Motnje resonance – se pojavi, ko zamašitev ali oviranje rednega pretoka zraka v nosni ali ustni votlini spremeni vibracije, ki so odgovorne za kakovost glasu. Lahko se zgodi tudi, če se velofaringealna zaklopka (jeziček v zadnjem delu ustne votline) ne zapre pravilno. Motnje resonance so pogosto povezane z razcepom neba, nevrološkimi motnjami in oteklostjo mandljev.
- Motnje govornega sprejemanja. Oseba z receptivno (sprejemanje) jezikovno motnjo ima težave pri razumevanju in obdelavi besed drugih. To lahko povzroči, da izražate nezanimanje, ko nekdo govori, imate težave pri upoštevanju in sledenju navodilom ali imate omejen besednjak. Druge jezikovne motnje, avtizem, izguba sluha in poškodba glave lahko povzročijo motnjo receptivnega jezika.
- Motnje govornega izražanja. Ekspresivna (izrazna) jezikovna motnja je težava pri posredovanju ali izražanju informacij. Če imate izrazno motnjo, boste morda imeli težave pri oblikovanju natančnih stavkov, na primer pri uporabi nepravilnega glagolskega časa. Povezan je z razvojnimi motnjami, kot sta Downov sindrom in izguba sluha. Lahko je tudi posledica poškodbe glave ali zdravstvenega stanja.
- Kognitivno-komunikacijske motnje. Težave pri komunikaciji zaradi poškodbe dela možganov, ki nadzoruje vašo sposobnost razmišljanja, imenujemo kognitivno-komunikacijska motnja. Posledica so lahko težave s spominom, reševanje težav in težave pri govorjenju ali poslušanju. Lahko ga povzročijo porodno razvojne težave, kot so nenormalen razvoj možganov, določena nevrološka stanja, možganska poškodba ali možganska kap.
- Motnje govora – Afazija. To je pridobljena komunikacijska motnja, ki vpliva na sposobnost osebe, da govori in razume druge. Pogosto vpliva tudi na sposobnost branja in pisanja. Možganska kap je najpogostejši vzrok afazije, čeprav jo lahko povzročijo tudi druge možganske motnje. Osebe, ki imajo težave z afazijo, imajo težave z govorom, razumevanjem, branjem, pisanjem, seštevanjem.
- Motnja izgovorjave – Dizartrija. Za to stanje je značilen počasen, ali nejasen govor zaradi šibkosti, ali nezmožnosti nadzora mišic, ki se uporabljajo za govor. Najpogosteje ga povzročajo motnje živčnega sistema in stanja, ki povzročajo paralizo obraza ali šibkost grla in jezika, kot so multipla skleroza (MS), amiotrofična lateralna skleroza (ALS) in možganska kap.
Kaj povzroča motnje govora?
Na motnje govora vplivajo glasilke, govorne mišice, živci in druge strukture v grlu.
Vzroki so lahko:
- poškodbe glasilk
- možganske poškodbe
- mišična oslabelost
- šibkost dihal in dihalnih mišic
- možganske kapi
- polipi ali vozlički na glasilkah
- paraliza glasilk
- razvojne motnje in zaostanek v razvoju
Ljudje, ki imajo določena zdravstvena ali razvojna stanja, imajo lahko tudi motnje govora. Pogosti vzročni dejavniki ali stanja, ki lahko povzročijo motnje govora, so:
- Avtizem
- motnja pozornosti in hiperaktivnost (ADHD)
- razvojna hipotonija
- možganska kap
- ustni rak in rak grla
- Huntingtonova bolezen
- Demenca
- Amiotrofična lateralna skleroza (ALS), znana tudi kot Lou Gehrigova bolezen
Motnje govora so lahko dedne ali se lahko razvijejo sčasoma.
Kakšni so simptomi govornih motenj?
Odvisno od vzroka govorne motnje je lahko prisotnih več simptomov. Pogosti simptomi pri ljudeh z motnjami govora so:
- ponavljajoči se zvoki, kar najpogosteje opazimo pri ljudeh, ki jecljajo
- dodajanje dodatnih zvokov in besed
- podaljševalne besede
- sunkoviti gibi med pogovorom, običajno z glavo
- vidna frustracija pri poskusu komunikacije
- pogoste pavze med pogovorom
- popačenje zvokov med pogovorom
- hripavost ali govorjenje s hripavim ali prodnatim glasom
Kako poteka obravnava motenj govora z logopedsko terapijo / obravnavo?
Logopedska terapija se običajno začne z oceno s strani logopeda, ki bo opredelil vrsto komunikacijske motnje in najboljši način za njeno zdravljenje. V ta namen bo skupaj s starši ali uporabnikom presodil o vrsti in pogostosti obiskovanja logopedske obravnave, oziroma terapije, katera lahko zajema sklop večih elementov. Ob tem bo zagotovo pomembno, da logoped definira optimalne logopedske vaje za doma, ki so izjemno pomembne na poti uspešnega odpravljanja ali obvladovanja motenj govora (KidsHealth).