Hiperkinetična motnja..

Hiperkinetična motnja – Kako jo prepoznati?

Hiperkinetična motnja je nevrološka motnja, pri kateri gre za prekomerno motorično aktivnost. Kaže se predvsem kot nezmožnost nadzora nad telesnimi gibi in težave s počitkom. Gre za motnjo, ki je manj raziskana in razumljena, vendar ima pomemben vpliv na posameznikovo kakovost življenja.

KAJ JE TOREJ HIPERKINETIČNA MOTNJA?

Hiperkinetična motnja spada med motnje gibanja in se kaže z nenadzorovanimi, hitrimi in sunkovitimi gibi, ki jih prizadeti osebi ne uspe nadzorovati. Ti gibi so običajno nenamerni in se pojavljajo tudi takrat, ko prizadeta oseba poskuša počivati ali ohranjati mirnost.

Hiperkinetične motnje vključujejo več različnih oblik motenj, kot so:

  • Tremor (tresenje): nenamerno in ritmično tresenje telesa, ki se najpogosteje pojavlja v rokah, lahko pa tudi v drugih delih telesa.
  • Distonija: dolgotrajno in nehoteno krčenje mišic, ki vodi do nenavadnih in pogosto bolečih položajev telesa.
  • Horeja: hitri, nepravilni gibi, ki se pojavljajo nepričakovano in brez ritma.
  • Atetoza: počasni, neenakomerni, »zvijajoči se« gibi, ki predvsem v okončinah (roke, noge).
  • Tiki: hitri, nenadni in ponavljajoči se gibi ali zvoki.

VIR: Steadiwear (https://steadiwear.com/blogs/tremor/how-safe-is-gabapentin-tremors-medicine)

Medtem ko se te oblike gibanja lahko pojavijo kot posamezni simptomi ali v kombinaciji, je pomembno razlikovati med hiperkinetično motnjo in drugimi oblikami motenj gibanja ter nevrološkimi motnjami. Na primer, pri Parkinsonovi bolezni, ki spada med hipokinetične motnje, je gibanje oteženo in upočasnjeno, medtem ko je pri hiperkinetičnih motnjah gibanje pretirano in nezadržljivo.

KAKŠNI SO VZROKI ZA POJAV HIPERKINETIČNE MOTNJE?

Vzroki za hiperkinetično motnjo so lahko različni. Večina primerov je povezanih z okvarami v centralnem živčnem sistemu, natančneje v delih možganov, ki so odgovorni za nadzor nad gibanjem, kot so bazalni gangliji.

Te okvare so lahko posledica različnih dejavnikov, med katere sodijo:

  • Genetski dejavniki: Mnoge hiperkinetične motnje, kot je Huntingtonova bolezen, imajo dedno osnovo. Huntingtonova bolezen je degenerativna nevrološka motnja, ki vodi v progresivne gibalne, kognitivne in psihiatrične težave.
  • Poškodbe možganov: Poškodbe, kot so možganske kapi, travmatične poškodbe glave ali okužbe osrednjega živčnega sistema, lahko povzročijo poškodbe predelov možganov, ki nadzorujejo gibanje.
  • Nevrološke bolezni: Kot smo že omenili, so nekatere nevrodegenerativne bolezni, kot je Huntingtonova bolezen, tesno povezane s hiperkinetičnimi simptomi. Poleg tega lahko nekatere avtoimunske bolezni in presnovne motnje povzročijo hiperkinetične simptome.
  • Določena zdravila: Uporaba določenih zdravil, zlasti antipsihotikov in zdravil za Parkinsonovo bolezen, lahko povzroči neželene stranske učinke, ki vključujejo hiperkinetične simptome. Prav tako lahko dolgotrajna izpostavljenost toksinom, kot je mangan, povzroči motnje gibanja.

VIR: Hackensack Meridian Health (https://www.hackensackmeridianhealth.org/en/healthu/2022/02/10/4-steps-to-recovery-after-a-brain-injury)

KAKŠNI SIMPTOMI SO POVEZANI S TO MOTNJO?

Simptomi hiperkinetične motnje se lahko močno razlikujejo glede na vrsto motnje in njen vzrok.

  • Ključni simptom so nenadzorovani gibi, ki so lahko ritmični (kot pri tremorju) ali neredni in nepričakovani (kot pri horeji).
  • Nekateri bolniki poročajo tudi o mišičnih krčih, bolečinah in težavah z vzdrževanjem ravnotežja.
  • Pri otrocih se simptomi lahko kažejo že v zgodnjem otroštvu, pogosto pa jih starši ali učitelji zmotno pripisujejo prekomerni energiji ali impulzivnosti. Takšni otroci imajo težave s sedenjem pri miru, pogosto nenadzorovano premikajo roke in noge ter imajo težave pri osredotočanju na naloge.

KAKO SE HIPERKINETIČNA MOTNJA DIAGNOSTICIRA?

Diagnoza hiperkinetične motnje temelji na kliničnem pregledu in natančni oceni bolnikovih simptomov. Zdravnik bo verjetno izvedel nevrološki pregled, pri čemer bo ocenjeval bolnikove reflekse, mišični tonus, koordinacijo in ravnotežje. V nekaterih primerih se lahko zdravnik odloči za slikanje možganov (npr. magnetna resonanca ali računalniška tomografija) ali druge preiskave, da bi izključil druge nevrološke motnje.

ZDRAVLJENJE HIPERKINETIČNE MOTNJE

Kljub izzivom, ki jih prinaša hiperkinetična motnja, lahko mnogi bolniki ob ustreznem zdravljenju in podpori dosežejo visoko kakovost življenja.

Pomembno je, da bolniki in njihovi svojci razvijejo strategije za obvladovanje vsakodnevnih težav, povezanih z motnjo. To vključuje:

  • Prilagajanje domačega okolja, da postane bolj varno in udobno.
  • Iskanje načinov za zmanjšanje stresa, saj se simptomi pogosto poslabšajo v stresnih situacijah.
  • Redna komunikacija z zdravnikom, prilagajanje zdravljenja in iskanje novih terapevtskih pristopov lahko pomagajo pri dolgoročnem obvladovanju simptomov.
  • Prav tako je pomembno, da družina in prijatelji nudijo čustveno podporo, saj lahko hiperkinetična motnja pomembno vpliva na bolnikovo samopodobo in socialne odnose.

Zdravljenje hiperkinetične motnje je odvisno od osnovnega vzroka in vrste gibanja, ki ga motnja povzroča.

V mnogih primerih je zdravljenje osredotočeno na obvladovanje simptomov, saj ni vedno mogoče popolnoma odpraviti vzroka motnje.

  • FIZIOTERAPIJA: Osebe s hiperkinetično motnjo imajo velike koristi od Redna vadba lahko pomaga zmanjšati intenzivnost nekaterih nenadzorovanih gibov in izboljšati splošno gibljivost.
  • Zdravila: Glede na vrsto motnje lahko zdravnik predpiše zdravila, ki pomagajo nadzorovati gibanje. Na primer, za distonijo se pogosto uporabljajo mišični relaksanti ali botulinum toksin, ki se vbrizga neposredno v prizadete mišice, da zmanjša nenadzorovano krčenje.
  • Kirurški posegi: V redkih primerih, ko druga zdravljenja niso uspešna, se lahko zdravniki odločijo za kirurški pose
  • Psihosocialna podpora: Življenje s hiperkinetično motnjo je lahko izziv, saj lahko nenadzorovani gibi vplivajo na vsakdanje aktivnosti, socialne interakcije in kakovost življenja. Zato je pomembno, da imajo bolniki dostop do psihološke podpore, tako v obliki svetovanja kot podpornih skupin, kjer lahko delijo svoje izkušnje in pridobijo koristne nasvete.

KAKO LAHKO S FIZIOTERAPIJO IN TERAPIJO SENZORNE INTEGRACIJE LAJŠAMO SIMPTOME HIPERKINETIČNE MOTNJE?

Fizioterapija in terapija senzorne integracije sta dve pomembni terapevtski metodi, ki lahko bistveno pripomoreta k lajšanju simptomov hiperkinetične motnje.

Obe metodi sta usmerjeni v izboljšanje posameznikove sposobnosti nadzora gibanja, krepitve telesa in uravnavanja čutnih dražljajev, kar lahko zmanjša intenzivnost in vpliv nenadzorovanih gibov.

FIZIOTERAPIJA je ključna pri obvladovanju simptomov hiperkinetične motnje, saj pomaga izboljšati gibljivost, mišično moč in koordinacijo. Fizioterapevti se osredotočajo na vaje in tehnike, ki pomagajo bolnikom ponovno vzpostaviti nadzor nad motoričnimi funkcijami in izboljšati kakovost življenja. Glavni cilji fizioterapije pri hiperkinetični motnji so predvsem:

  • Izboljšanje ravnotežja in propriocepcije
  • Povečanje mišične moči
  • Izboljšanje gibljivosti in fleksibilnosti
  • Zmanjšanje mišičnih krčev in napetosti
  • Mobilizacija sklepov

VIR: Very Well Health (https://www.verywellhealth.com/exercises-to-improve-balance-4013215)

TERAPIJA SENZORNE INTEGRACIJE pa je pristop, ki se uporablja predvsem pri otrocih, vendar se lahko koristi tudi pri odraslih, ki imajo hiperkinetične motnje. Osredotoča se na izboljšanje posameznikove sposobnosti, da ustrezno procesira in reagira na senzorne dražljaje iz okolja, kar je pogosto težava pri ljudeh s to motnjo.

Ljudje s hiperkinetično motnjo lahko doživljajo senzorno preobremenjenost ali težave pri obdelavi senzornih informacij, kar lahko vpliva na njihovo sposobnost koncentracije in nadzora gibanja. Terapija senzorne integracije pomaga izboljšati te procese saj izboljšat zaznavanje in obdelavo dražljajev.

Glavni cilji terapije senzorne integracije so:

  • Uravnavanje senzorne obremenitve
  • Izboljšanje koncentracije
  • Izboljšanje zavedanja telesa in koordinacije
  • Izboljšanje ravnotežja
  • Izboljšanje koordinacije

Fizioterapija in terapija senzorne integracije se lahko uspešno dopolnjujeta pri zdravljenju hiperkinetične motnje. Medtem ko fizioterapija poskuša neposredno izboljšati motorične funkcije in obvladovanje gibanja, terapija senzorne integracije pomaga bolnikom bolje razumeti in uravnavati dražljaje, ki vplivajo na njihovo gibanje.

Na primer, bolniki, ki so deležni obeh vrst terapij, lahko z vajami za propriocepcijo in ravnotežje iz fizioterapije lažje obvladujejo nehotene gibe, medtem ko s senzornimi tehnikami uravnavajo senzorne dražljaje, ki sprožijo te gibe.

Kombinacija teh dveh pristopov omogoča celosten način zdravljenja, ki posameznikom s hiperkinetično motnjo pomaga obvladovati njihove simptome in izboljšati kakovost življenja.

https://pmc.ncbi.nlm.nih.gov/articles/PMC8671871/

Tags: No tags

...