5 področij pozornosti

Vaje za koncentracijo otrok – KATERIH JE 5 PODROČIJ POZORNOSTI IN KAKO IZGLEDAJO?

5 področij pozornosti je vezano na vizualno opazovanje in kako se otrok odziva na druge dražljaje v okolju (različni zvočni, vizualni, olfaktorni, okušalni in taktilni dražljaji).

Z razvojem otroka bo njegova pozornost naraščala. Z opazovanjem teh petih področij pozornosti vašega otroka boste lahko bolje razumeli njegovo zmožnost pozornosti in kako uspešen je na vsakem od teh petih področij.

Ko ima otrok težave s pozornostjo in koncentracijo je lahko to znak da potrebuje pomoč na senzorni integraciji.

V Reha Medical centru pri terapijah senzorne integracije uporabljamo ustrezne pristope, ki otroku pomagajo pri izboljšanju senzorne integracije in mu lajšajo vsakodnevno funkcioniranje. V kolikor imate otroka s težavami na področju pozornosti in koncentracije ali drugih odstopanj na področju senzorne integracije, nas obiščite in se naročite na pregled.

Kako dolgo bi moral moj otrok vzdrževati pozornosti?

Dobro vodilo za to, koliko časa lahko otroci fizično vzdržujejo pozornost je njihova starost. Otrok mora biti sposoben držati vidno ali slušno pozornost približno toliko časa, kolikor je star. 5-letni otrok bi jo naj držal torej 5 minut, 6-letni otrok 6 minut, če je star 7 let pa 7 minut itd. Seveda v primeru, da je določena aktivnost za otroka zanimiva ali nova pa se trajanje pozornosti znatno poveča. Ko se pri otroku namreč vzbudi zanimanje, se njegov časovni okvir pozornosti podaljša in otrok ima več priložnosti za zbiranje znanja.

Katera so torej različna področja pozornosti?

1. USMERJENA POZORNOST

Je sposobnost usmeriti pozornost na en sam dražljaj ali nalogo. Pri tem prvem področju gre torej za osnovni odziv otroka na različne vizualne, slušne ali taktilne dražljaje. Gre za možgansko funkcijo otroka, da se osredotoči na zunanje ali notranje dražljaje. S tem fokusom pa lahko možgani obdelajo podatke.

Obseg pozornosti otroka je njegova sposobnost, da ohrani osredotočenost s pozornim opazovanjem ali aktivnim poslušanjem. Če ima otrok težave z usmerjeno pozornostjo pa mu lahko pomagate z različnimi vizualnimi dražljaji, ki bodo pritegnili njegovo pozornosti in s tem izboljšali zmožnost usmerjene pozornosti (npr. uporaba laserja za pritegnitev pozornosti, markiranje pomembnih podatkov v knjigi, uporaba utripajočih luči …).

PRIMERI usmerjene pozornosti:

Pisanje naloge
• Branje knjige
• Sestavljanje kock …

VIR: Edward-Elmurst health (https://www.eehealth.org/blog/2018/08/good-homework-habits/)

2. SELEKTIVNA POZORNOST

Je sposobnost ohraniti pozornostina en dražljaj iz okolja, medtem ko vse druge dražljaje ignorira. Pri tem področju gre torej za to, da otrok izbere med več dražljaji in se osredotoči na enega samega. Je selektiven proces, ki se pojavi, ko otrok aktivno filtrira vse druge motnje – ne le tiste iz okolja, temveč tudi svoje notranje informacije (misli). To zahteva veliko »prakse« in treniranja, da je otrok sposoben ignorirati druge, nepomembne dražljaje. To je še posebej težko pri otrocih s težavami na senzorni integraciji (npr. preobčutljivost na zvok).

PRIMERI selektivne pozornosti:

• Branje knjige v glasni dnevni sobi
• Pisanje naloge v razredu polnem sošolcev
• Igranje tenisa ob glasnih navijačih

3. VZDRŽEVANA POZORNOST

Je sposobnost dolgotrajnega usmerjanja pozornosti na en dražljaj. To področje otrok torej potrebuje, da se lahko dlje časa osredotoči na en dražljaj (nalogo). Otroku lahko to predstavlja velik izziv, še posebej če je naloga dolgočasna, nezanimiva, nezaželena. Prav zaradi tega pa bo sposobnost vzdrževanje pozornosti pri otrokih zelo različna.

PRIMERI vzdrževane pozornosti:

• Dlje časa trajajoče sestavljanje sestavljanke.
• Dolgotrajno poslušanje učitelja, ki razlaga novo snov.
• Dolgotrajno branje knjige
• Dolgotrajno učenje za šolski test

VIR: We are teachers (https://www.weareteachers.com/meant-to-be-a-teacher/)

4. PREMIKAJOČA SE POZORNOST:

Je sposobnost hitro preusmeriti pozornost iz enega dražljaja na drugega. Drugi izraz za to področje je tudi izmenična ali preklapljajoča se pozornost. Gre za vrsto pozornosti takrat, ko mora otrok preusmerjati pozornosti med dvema ali večim nalogami (ki pa imajo tudi različne kognitivne zahtevnosti). Tukaj ne gre za multitasking (sposobnost opravljanja več stvari hkrati), ker mora otrok biti sposoben popolnoma končati eno nalogo, preden začne drugo. S starostjo in treniranjem bodo otroci postali vedno bolj spretni v tem, da bodo lahko premikali pozornosti naprej in nazaj med različnimi nalogami (dražljaji).

PRIMER premikajoče se pozornosti:

• Zmožnost preklopiti med učenjem, odgovorom na mail (ali drugim sporočilom) in ponovnim učenjem.
• Igranje košarke, kjer igralec preklaplja pozornost med igralci, gibanjem žoge ter košem.

5. DELJENA POZORNOST:

Je sposobnost osredotočanja na več dražljajev hkrati (multitasking). Gre za področje pozornosti, kjer lahko otrok obdeluje več »zahtev« hkrati, enakovredno. Deljenje pozornosti med več dražljajev pa je za osebe težko, saj nismo mentalno zasnovani za takšno delovanje. Za razliko od premikajoče se pozornosti (kjer se preusmerimo iz enega dražljaja na popolnoma drugega), uporaba deljene pozornosti pomeni, da poskušamo opravljati več nalog hkrati.

PRIMER deljene pozornosti:

• Branje notnega zapisa med igranjem instrumenta
• Petje in hkratno igranje instrumenta
• Vožnja avtomobila in pogovor s sopotnikom.

 

Pozornost je pogosto začetek drugih kognitivnih sposobnosti. Otrok se mora sprva naučiti kako usmeriti pozornost in jo držati (vse do vzdrževane pozornosti), da lahko različne dražljaje sploh ustrezno razume in jih obdela. Če ima otrok težave že z usmerjanjem pozornosti, je lahko to znak težav na drugih področjih. Ena izmed teh je lahko motnja senzorne integracije.

Kako motnja senzorne integracije vpliva na zmožnost pozornosti in koncentracije?

Težave s pozornostjo in koncentracijo lahko močno kažejo na motnje senzorne integracije. S
terapijami senzorne integracije lahko izboljšamo pozornost otrok. Z ustreznim senzornim vnosom dražljajev lahko ne le izboljšamo pozornost otrok temveč tudi izboljšamo kognitivno, čustveno ter vedenjsko delovanje otrok.

S terapijami zagotovimo ustrezen vnos iskanih dražljajev, hkrati pa otroke učimo samoregulacije, osredotočanja na pomembne dražljaje (selektivna pozornost), osredotočanja na eno aktivnost dalj časa (vzdrževana pozornost), opravljanja več stvari hkrati (deljena pozornost); hkrati pa pripomoremo k razvoju ustreznih motoričnih spretnosti (groba in fina motorika), ki so prav tako izjemnega pomena za delo v šoli.

 

Tags: No tags

...