Beseda meniskus izhaja iz grške besede »meniskos«, kar pomeni »polmesec«.
Meniskus je vezivno hrustančna ploščica v kolenskem sklepu, ki deluje kot blažilec obremenitev in stabilizator kolena. V vsakem kolenskem sklepu imamo dva meniskusa:
- Medialni (notranji) meniskus: ima obliko črke »C« in se nahaja na notranji strani kolena. Je manj gibljiv, saj je tesneje povezan z vezmi in kapsulo sklepa, kar ga naredi bolj dovzetnega za poškodbe.
- Lateralni (zunanji) meniskus: je skoraj okrogle oblike in se nahaja na zunanji strani kolena. Je bolj gibljiv in manj pogosto poškodovan ko t medialni meniskus.
Meniskus je sestavljen in fibrohrustanca, ki združuje lastnosti vezivnega tkiva in hialinega hrustanca. Njegova glavna sestavina so kolagenska vlakna, ki mu dajejo čvrstost.
- Celice meniskusa skrbijo za obnovo tkiva.
- Kolagenska vlakna so razporejena tako, da meniskus ostane močan in se ne raztrga zlahka.
- Voda in proteini pomagajo pri elastičnosti in prožnosti.
KAKŠNE SO FUNKCIJE MENISKUSA?
Anatomija in lega in sestava meniskusa mu omogočata prilagodljivost pri prenosu obremenitve, absorpciji mehanskih sil in stabilizaciji sklepa. Med glavne funkcije meniskusa spadajo:
Prenašanje in porazdelitev obremenitev
Meniskus deluje kot dinamičen prenosnik sil, ki absorbira in enakomerno razporeja obremenitve med stegnenico (femurj) in golenico (tibia). Med statičnimi in dinamičnimi aktivnostmi deluje kot mehanski amortizer, ki zmanjšuje kontaktne sile med sklepnimi površinami.
Stabilizacija kolenskega sklepa
Meniskus ima ključno vlogo pri pasivni in aktivni stabilizaciji kolena. Deluje kot sekundarni stabilizator, ki omejuje pretirano premikanje sklepnih komponent, zlasti pri rotacijskih gibih in strižnih silah.
Prehrana sklepnega hrustanca
Meniskus deluje pri porazdelitvi in cirkulaciji sinovialne tekočine, ki ima bistveno vlogo pri zmanjševanju trenja in preprečevanju degeneracije sklepnega hrustanca.
Propriocepcija in senzorna funkcija
Meniskus vsebuje mehanoreceptorje, ki prispevajo k propriocepciji – zaznavi položaja in gibanja sklepa v prostoru. Ti receptorji omogočajo nevromuskularni nadzor, kar je ključno pri koordinaciji gibanja in preprečevanju poškodb.
KAKŠNE POŠKODBE LAHKO DOLETIJO MENISKUS?
Poškodbe meniskusa so med najpogostejšimi poškodbami kolenskega sklepa in imajo lahko resne posledice za stabilnost, funkcionalnost in dolgoročno zdravje sklepa. Razdelimo jih na akutne travmatske poškodbe, ki se pojavijo kot posledica neposredne sile ali torzijskih obremenitev in na degenerativne spremembe, ki so posledica progresivne obrabe in bioloških sprememb v tkivu meniskusa.
Glede na obliko raztrganine
Poškodbe meniskusa se pojavijo v različnih oblikah, ki vplivajo na njihovo biomehansko stabilnost in možnost zdravljenja:
- Radialna raztrganina – poteka prečno skozi meniskus, od notranjega proti zunanjem robu.
- Vzdolžna raztrganina – vzporedna s smerjo kolagenskih vlaken meniskusa. Če postane nestabilna, lahko vodi do pojava t.i. »ročaja vedra«, kjer se del meniskusa pomakne in povzroči mehansko blokado kolena.
- Horizontalna raztrganina – poteka vzporedno s sklepno površino in je pogosto povezana z degenerativnimi spremembami. Pri tej obliki poškodbe lahko pride do nastanka meniskalne ciste.
- Raztrganina v obliki kljuna papige – obsega nepravilno oblikovanje spremembe v meniskusu.
- Kompleksna raztrganina – kombinacija več tipov poškodb.
Vir: https://vishalpai.com.au/meniscal-surgery
Glede na etiologijo poškodbe
- Travmatske poškodbe – najpogosteje se pojavijo pri športnikih kot posledica nenadnega zasuka kolena ob fiksaciji stopala (torzijska sila) ali neposredne obremenitve pri upognjenem kolenu.
- Degenerativne poškodbe – pojavijo se postopoma zaradi strukturnih sprememb v kolagenskem matriksu meniskusa in so posledica kronične obrabe ter zmanjšanje biomehanske odpornosti.
KAKŠNI SO SIMPTOMI PRI TEŽAVAH Z MENISKUSOM?
Težave z meniskusom se lahko kažejo na različne načine, odvisno od vrste poškodbe (akutna ali degenerativna), njene lokacije in obsega. Simptomi se lahko pojavijo nenadoma ob poškodbi ali pa se postopoma razvijajo skozi daljše časovno obdobje zaradi degenerativnih sprememb.
AKUTNI SIMPTOMI PRI TRAVMATSKI POŠKODBI MENISKUSA
- Nenadna, ostra bolečina v kolenu – pogosto na notranji ali zunanji strani kolena, odvisno od tega, kateri meniskus je prizadet.
- Oteklina in vnetje – običajno se pojavita nekaj ur po poškodbi zaradi nabiranja sinovialne tekočine ali krvi v sklepu.
- Občutek zatikanja ali preskakovanja – poškodovanec lahko občuti, da se koleno zatika ali da pri določenih gibih »poka«.
- Blokada sklepa – če se del meniskusa premakne ali se raztrganina poveča, lahko pride do začasne ali trajne blokade kolena (nezmožnost poponega iztega sli upogiba kolenskega sklepa).
- Nestabilnost kolena – pojavi se lahko občutek, da koleno ne sledi gibu, da ni več stabilno, še posebej pri hoji po neravnem terenu.
Vir: https://tops.com.sg/knee/meniscus-tear/
KRONIČNI SIMPTOMI PRI DEGENERATIVNIH POŠKODBAH MENISKUSA
- Postopna, dolgoročna bolečina v kolenu, ki se poslabša pri hoji, teku ali dolgotrajnejši obremenitvi.
- Občasna oteklina kolena, ki se pojavlja in izginja, še posebej po večji telesni aktivnosti.
- Togost in zmanjšana gibljivost, zlasti zjutraj ali po dolgotrajnemu sedenju.
- Občutek »zatikanja« ali »preskakovanja« sklepa.
- Krepitacije; pokanje ali škripanje v kolenu pri gibanju.
KAKŠNO JE ZDRAVLJENJE PRI POŠKODBI MENISKUSA?
Zdravljenje poškodb meniskusa je odvisno od resnosti, vrste raztrganine, starosti pacienta, stopnje simptomov in funkcionalnih potreb. Glavni cilji zdravljenja so lajšanje bolečin, obnova funkcije kolenskega sklepa ter preprečevanje dolgoročnih zapletov.
KONZERVATIVNO ZDRAVLJENJE (brez operacije): Primerno za manjše, stabilne raztrganine ali pri degenerativnih spremembah meniskusa pri starejših bolnikih.
- Prva pomoč (RICE metoda) – v akutni fazi po poškodbi je priporočljivo:
- R (Rest – počitek) – izogibanje obremenitvam in gibanju.
- I (Ice – hlajenje) – aplikacija ledu (15-20 min vsake 2-3 ure) za zmanjševanje vnetja in otekanje).
- C (Compression – kompresija) – uporaba elastičnega povoja za zmanjševanje otekline.
- E (Elevation – dvig ekstremitete) – dvig kolena nad nivo srca za zmanjševanje otekanja.
- Protibolečinska in protivnetna terapija
- FIZIOTERAPIJA:
Fizioterapija igra ključno vlogo pri zdravljenju poškodb meniskusa. Fizioterapija vključuje naslednje pristope:
- Protibolečinske in protivnetne tehnike:
- Hlajenje (krioterapija) – zmanjšuje vnetje in oteklino.
- Ultrazvočna terapija – spodbuja prekrvavitev in celjenje v tkivu, ki je bilo poškodovano.
- Tecar terapija – lajša bolečine, zmanjšuje vnetja in sprošča mišične napetosti.
- Vaje za izboljšanje gibljivosti kolena
- Pasivne raztezne vaje – terapevt je tisti, ki razteza mišice okoli kolenskega sklepa z namenom doseganja večje gibljivosti.
- Aktivne mobilizacijske vaje
- Krepitev mišic okoli kolenskega sklepa
- Izometrične vaje – pod nadzorom fizioterapevta, stiskanje mišic brez gibanja kolena.
- Ekscentrične in koncentrične vaje – individualno izbrane vaje za postopno povečevanje moči mišic okoli kolenskega sklepa.
- Proprioceptivne vaje – vaje z namenom izboljševanje zavedanja kolenskega sklepa, vaje za ravnotežje in koordinacijo.
Vir: https://ssorkc.com/three-physical-therapy-modalities-that-can-ease-a-stiff-knee/
KIRURŠKO ZDRAVLJENJE
Kadar konzervativno zdravljenje ni uspešno in kadar gre za nestabilne ali večje raztrganine, je potrebna kirurška intervencija. Kirurški posegi so lahko:
- Delna meniscoktomija – odstranitev dela meniskusa
- Šivanje meniskusa
- Presaditev meniskusa.
FIZIOTERAPIJA PO OPERACIJI MENISKUSA:
Po operaciji meniskusa se fizioterapija izvaja postopoma, da se omogoči varno celjnej tkiva in postopna povrnitev funkcije sklepa. Rehabilitacija je individualno zasnovana in je, med drugim, tudi odvisna od vrte operacije. Najpogosteje poteka po sledečem zaporedju:
- Akutna faza (0-2 tedna po operaciji):
- Krioterapija – hlajenje kolena.
- Izometrične vaje – preprečevanje mišične atrofije.
- Mobilizacijske vaje brez obremenitve – dvig noge in aktivno raztezanje.
- Hoja z berglami
- Srednja faza (2-6 tednov po operaciji):
- Raztezne vaje za izboljševanje fleksije in ekstenzije kolena.
- Postopno povečevanje obremenitve.
- Krepitev stegenskih mišic.
- Dodajanje vaj za ravnotežje.
- Napredna faza (6-12 tednov po operaciji):
- Napredne vaje za moč in stabilnost.
- Vaje za ravnotežje in koordinacijo pod polno obremenitvijo.
- Faza povratka k športu (3-6 mesecev po operaciji)
Fizioterapija je nepogrešljiv del zdravljenja poškodb meniskusa, saj omogoča zmanjševanje simptomov, izboljšanje gibljivosti, krepitev mišic in preprečevanje ponovnih poškodb. Uspeh same rehabilitacije je odvisen od pravilne izbire in izvedbe vaj, zato je pomembno da je le ta voden pod strokovnim nadzorom fizioterapevta.