Motnja avtističnega spektra ali »MAS« je vseživljenjska motnja, ki vpliva na to, kako osebe z avtizmom komunicirajo z drugimi ter kakšen odnos imajo do drugih ljudi in sveta. Je nevrološka in razvojna motnja, posledica možganskih sprememb.
Beseda »spekter« pomeni, da imajo osebe z avtizmom mnogo skupnih značilnosti, hkrati pa so med njimi velike razlike glede na pojavnost simptomatike in intenzivnost. Na podlagi tega lahko določimo ali gre za lažjo, zmerno ali težjo obliko avtizma. Poleg stopnje izraženosti težav pa je oviranost lahko prisotna le na nekaterih področjih, medtem ko je delovanje na drugih področjih primerljivo z vrstniki.
Za vse osebe z MAS velja, da imajo težave na treh glavnih področjih:
- težave s socialno interakcijo,
- težave s komunikacijo,
- težave s področja fleksibilnega mišljenja.
TEŽAVE KATERE SE ŠE POJAVLJAJO PRI AVTIZMU:
- težave na motoričnih področjih,
- ponavljajoča se vedenja,
- senzorna preobčutljivost,
- avto-agresija.
KAKŠNI SO ZGODNJI ZNAKI AVTIZMA?
Za prepoznavanje znakov, povezanih z motnjo avtističnega spektra, moramo vedeti, kaj opazovati. Značilno je, da se določeno vedenje, ki je pričakovano v posameznem razvojnem obdobju, ne pojavi. Če se znaki motnje avtističnega spektra zgodaj opazijo se lahko hitro vpelje različne strategije in se lahko hitreje vpliva na delovanje otroka.
Zgodnje znake avtizma je težko opaziti pred 12 mesecem, se pa začnejo kazati v starosti od 12 do 18 mesecev. Vsi spodaj našteti znaki (ni pa nujno), lahko kažejo na motnjo avtističnega spektra.
SOCIALIZACIJA:
Primanjkljaji na področju socializacije so eni izmed najpogostejših znakov motnje avtističnega spektra. Je tudi področje, katero povzroča otrokom največje težave v vsakodnevnem življenju.
Težave s socialno interakcijo se lahko kažejo kot:
- Se ne odziva na svoje ime.
- Očesni kontakt je odsoten ali je kratkotrajen.
- Ne kaže zanimanja za igro s sovrstniki.
- Je neobčutljiv, nepozoren ali celo nasilen do sorojencev.
- Ne opazi, ko starš vstopi ali izstopi iz prostora.
- Ne pozna omejitev osebnega prostora.
- Ko je potrt ne išče tolažbo pri drugih.
- Ne kaže zanimanja za skupinske, interaktivne igre, se raje igra sam.
- Upira se dotiku, objemu ali poljubu starša.
- Ne razume ali težje razume čustva drugih.
- Ne razume preprostih socialnih pravil in običajev.
KOMUNIKACIJA:
V področju komunikacije, tako besedne kot nebesedne, se otroci z motnjo avtističnega spektra med seboj zelo razlikujejo. Nekateri komunicirajo zelo dobro, drugi sploh ne. Pri nekaterih se govor začne razvijat, pa kasneje izzveni. Motnja avtističnega spektra se lahko na komunikacijskem področju pri otrocih kaže v naslednjih oblikah:
- Videti je, kot da se otrok ne zaveda okolja, v katerem se nahaja.
- Za sporazumevanje uporablja geste ali za roko odvodi starša do željene stvari.
- Razvoj govora zaostaja ali pa se je začel razvijat in v nekem trenutku ustavil.
- Ponavlja fraze ali besede.
- Otroci, ki govorijo, imajo težave z dvosmerno komunikacijo.
- Odgovarja nepovezano na vprašanja.
- Otroci, ki že govorijo, zamenjuje zaimke.
- Govorijo na »spevajoč« ali robotski način.
- Ne razume šal in sarkazma.
FLEKSIBILNOST MIŠLJENJA IN PONAVLJAJOČA SE VEDENJA:
Otroci z avtizmom so pogosto omejeni in nefleksibilni, lahko so celo obsesivni v svojem vedenju, aktivnostih ali interesih. To se lahko kaže na načine:
- Otrok ne razume zaporedja dogodkov.
- Pokažejo pretirano zanimanje za eno temo ali igračo.
- Lahko se zelo vznemiri, če ne pozna rutine ali če se rutina spremeni.
- Pogosto razvrščajo igrače ali svari v določen vrstni red.
- Ponavljajo iste gibe, kot so recimo ploskanje, guganje, mahanje z rokami
- Za samoregulacijo lahko pogosto uporablja gibanje kot je nihanje naprej in nazaj.
- Pred očmi premikajo ali zavijajo prste.
SENZORNA INTEGRACIJA:
Težave v senzornem procesiranju so načeloma prisotne pri vseh otrocih z motnjo avtističnega spektra. Pri senzorni oceni, katero naredi senzorni terapevt v senzorni sobi, se odstopanja lahko pokažejo na vseh področjih:
- Proprioceptivnem sistemu,
- Vestibularnem sistemu,
- Taktilnem sistemu,
- Gustatornem sistemu,
- Vizualnem sistemu,
- Slušnem sistemu in
- Olfaktornem sistemu.
Odstopanja na teh sistemih jim lahko onemogočajo optimalno delovanje in funkcioniranje doma, v šoli ali v družbi. Saj njihova senzorna preobčutljivost ali premalo občutljivost (hypo ali hyper senzitivnost) vpliva na njihovo dojemanje in procesiranje dražljajev iz sveta in okolice. Te težave se lahko kažejo kot:
- Pogosto gledajo vrteče stvari (stropni ventilator, kolesa, vrtavke, pralni stroj,…) ali se vrtijo tudi sam.
- Iščejo načine kako ustvariti globok pritisk na telo (skakanje, pokrivanje, zavijanje v odejo,…).
- Težave se kažejo pri striženju in pranju las, pri tuširanju ali ščetkanju zob.
- So preveč ali premalo občutljivi na določene zvoke.
- Pogosto dajejo stvari v usta.
- Preobčutljivi so na določene vonjave, tudi nežnejše.
- Upirajo se preoblačenju, ne prenesejo etikete ali šivov na oblačilih.
- Imajo visok prag bolečine.
PREPOZNAVANJE NEVARNOSTI:
Otroci z motnjo avtističnega spektra ne prepoznavajo nevarnosti, saj ne zmorejo razmišljanja v smeri vzrok-posledica. Kako se to kaže?:
- Moteno zaznavanje nevarnosti.
- Ne prepoznajo situacij, katere so za njih lahko škodljive ali nevarne (cesta, ogenj,..).
- Nimajo strahu pred višino, celo želijo si plezati visoko.
MOTORIČNO PODROČJE:
Gibalni razvoj se lahko pri otrocih z motnjo avtističnega spektra razlikuje od področja do področja. Lahko so izjemno motorično spretni na določenem področju ter težko obvladujejo drugo motorično področje. Najpogostejše težave s katerimi se ti otroci srečujejo:
- Pogosto prisotna je hoja po prstih.
- Moteno je zaznavanje globine.
- Primanjkljaj se lahko kaže na področju fine motorike (pincetni prijem, nepravilen prijem pisala, škarij,…).
- Pogosto so nespretni, nerodni.
- Imajo slabo koordinacijo in bilateralno koordinacijo.
METODE IN NAČINI DELA Z OTROKI Z MOTNJAMI AVTISTIČNEGA SPEKTRA
Otrok z motnjo avtističnega spektra od družine, vzgojiteljev, učiteljev in terapevtov zahteva veliko vložene energije, da se obveznosti izpeljejo in naredijo. Obstajajo strategije, načini in pristopi, kateri otroku olajšajo delo pri vsakdanjih obveznostih.
- Zelo pomembna je priprava prostora, v katerem bo otrok izvajal aktivnosti. Prostor naj bo miren, brez dodatnih dražljajev.
- Navodila, katera so otroku podana naj bodo jasna, natančna in kar se da kratka. Pogosto določeno navodilo razčlenimo na več korakov, da obdržimo otrokovo pozornost.
- Pomembno je pogosto ponavljanje za utrditev določene spretnosti.
- Komunikacija z otrokom naj bo takšna, da jo otrok razume, po potrebi tudi slikovna.
- Otrok bo uspešneje sodeloval, če se bo v učenje vključevalo osebne interese otroka.
- Delo naj bo vedno izpeljano po določeni rutini.
- Pomembno je, da se aktivnosti in naloge naredijo od začetka do konca ter da otrok ve, koliko jih je že opravil in kaj ga še čaka.
KAKO LAHKO SENZORNA INTEGRACIJA POMAGA OTROKOM Z MOTNJO AVTISTIČNEGA SPEKTRA?
Čeprav za motnjo avtističnega spektra ni zdravilo, lahko z zgodnjim odkrivanjem in posledično zdravljenjem spremenimo življenje in način življenja mnogih otrok.
TERAPIJE SENZORNE INTEGRACIJE pomaga otroku informacije, katere iz okolja sprejme preko vseh čutil, pretvoriti v učinkovit odgovor (motoričen, vedenjski ali učni). Skozi terapijo so otroci izpostavljeni dražljajem in s tem omogoča možganom da procesirajo in se učijo pravilne obdelave različnih informacij.
Terapija se izvaja v senzorni sobi, katera je posebej prilagojena in primerno opremljena, da otroci dobijo dražljaje, katere potrebujejo. Izvaja jo izkušenj terapevt, kateri pozna strategije in načine, da otroka odvodi skozi različne aktivnosti in naloge. Terapija vključuje blage izpostavitve različnim senzornim dražljajem. Cilj terapije je razviti, okrepiti ali uravnotežiti obdelovanje senzornih dražljajev iz okolja in s tem otroku omogočiti primeren motorični, vedenjski ali učni odgovor na dražljaj.