Vir: https://www.tutordoctor.com/blog/2022/may/tips-to-increase-your-childs-attention-span/
Pozornost in koncentracija je ena najpogostejših tegob sodobnega časa, ki vzbuja zaskrbljenost učiteljev, staršev in psihologov. Brez dobre pozornosti in koncentracije bo otrok v šoli težje sledil pouku ali sodeloval pri aktivnostih, pisal domače naloge in se učil. Takšen otrok pogosto deluje zasanjan, nemiren, išče gibanje in težje sedi pri miru, zlahka se zamoti, zaradi omenjenih težav pa pogosto razvije tudi odpor do učenja in nizko samozavest.
Med učinkovite metode za izboljšanje pozornosti in podaljšanje koncentracije lahko uvrščamo tudi terapijo senzorne integracije, ki vpliva na to, kako centralno živčevje sprejema, obdeluje in organizira pomembne informacije iz okolja.
Težave so vse bolj pogoste v zadnjih letih, kar strokovnjaki pripisujejo vplivu digitalne tehnologije. Vzroke pa lahko iščemo tudi pri drugih tehnoloških, psiholoških, okolijskih in družbenih dejavnikih. Razumevanje dejavnikov, ki prispevajo k slabi pozornosti in krajši koncentraciji, je ključnega pomena za razvoj učinkovitih strategij za podporo učencem.
Kako senzorna integracija pomaga otroku s slabo pozornostjo in koncentracijo?
Senzorna integracija je lahko močno orodje za izboljšanje pozornosti otrok. Z zagotavljanjem ustreznega senzornega vnosa in s pomočjo uravnavanja senzornega odziva posameznikov lahko pomembno vpliva na pozornost in koncentracijo otrok, izboljša kognitivno, čustveno in vedenjsko delovanje.
Terapija otroku omogoča vnos iskanih dražljajev, hkrati pa ga uči samonadzora, osredotočenja na nalogo, hkratnega opravljanja več stvari naenkrat, motoričnih spretnosti, pomembnih za delo v šoli in s tem vpliva na predelovanje in organizacijo dražljajev v možganih.
Kaj je pozornost?
Pozornost ali fokus je sposobnost osredotočenosti na pomembne informacije ob izključitvi vseh ostalih dražljajev, ki prihajajo iz okolice. Je usmerjenost procesov mišljenja, zaznavanja, govora, učenja in spomina na trenutno situacijo. Med motnje pozornosti lahko vključimo kratkotrajno pozornost, odkrenljivost, nihajočo pozornost in omejen obseg pozornosti.
Katere oblike pozornosti poznamo?
- Usmerjena pozornost: sposobnost, da med vsemi motečimi dejavniki ohranimo osredotočenost na delo (poslušanje učitelja, kadar vsi okrog šepetajo).
- Vzdrževalna pozornost: sposobnost zadrževanja pozornosti do konca opravljenega dela (osredotočenost na domačo nalogo, dokler je ne končamo).
- Selektivna pozornost: sposobnost razvrščanja pomembnih informacij od nepomembnih (branje knjige, kljub hrupu televizije v sosednji sobi).
- Deljena pozornost: sposobnost hkratnega opravljanja več nalog (poslušamo razlago učitelja in si hkrati zapisujemo).
Zakaj je pozornost pomembna?
Dobra pozornost otroku omogoča ustrezno sledenje pouku, razumevanje, branje, pisanje, razmišljanje, učenje in druge procese, ki so potrebni za uspešno delo.
Kaj je koncentracija?
Koncentracija je sposobnost usmerjenja miselnih procesov na neko nalogo ali aktivnost za določeno časovno obdobje.
Je torej časovno pogojena in pomeni zadrževanje pozornosti čim dlje časa. Koncentracija pri otrocih časovno upada, kar pomeni, da se po določenem času zniža in se znižuje vse do trenutka, ko izgubijo fokus. Nizka stopnja koncentracije pomeni, da otrok ni sposoben opravljati nalog dlje časa, ali pa drži dobro pozornost samo prvih nekaj nalog, potem pa le-ta izgine.
Vir: https://www.oxfordlearning.com/nine-reasons-kids-struggle-with-paying-attention-in-class/
Kako prepoznamo znake slabe pozornosti in koncentracije?
Že v predšolskem obdobju lahko opazimo prve znake, ki nakazujejo na težave s pozornostjo in koncentracijo. Med prve znake lahko uvrščamo:
- pogoste izpade trme, uveljavljanje svoje volje,
- težave s sledenjem navodil,
- težave pri nalogah, ki vsebujejo več korakov,
- preslišanje navodil,
- nezmožnost sedenja pri miru, motorični nemir,
- izbruhe jeze ob vztrajanju do konca pri igri ali aktivnosti,
- slab vizualni fokus.
Šolsko obdobje
Kasneje v šoli, se pojavijo bolj očitni znaki, saj predstavljata pozornost in koncentracija ključ do uspešnega dela šolskih in obšolskih zadev. Med znake slabe pozornosti v šoli lahko uvrščamo:
- slabo organizacijo dela,
- probleme z načrtovanjem aktivnosti,
- pogoste napake pri domačih nalogah, težave z osredotočenostjo na detajle,
- zasanjanost,
- težave z razumevanjem navodil,
- opozicijski pristop pri vztrajanju naloge,
- čustvene in vedenjske težave,
- težave s poslušanjem učitelja,
- pozabljivost,
- hitro preusmerjanje na zunanje dražljaje.
Odraslo obdobje
Pri odraslih problematika pozornosti močno vpliva na osebno in družbeno življenje ter na težave na delovnem mestu. Znake pri odraslih lahko delimo na kognitivne, vedenjske, čustvene in socialne:
- slaba organizacija časa,
- težave z dokončanjem nalog, izogibanje nalogam,
- zavlačevanje,
- slaba organizacija,
- impulzivnost, nemir,
- nihanje razpoloženja, nizka samopodoba,
- stres, anksioznost,
- socialni umik, težave s komuniciranjem,
- težave pri odnosih,
- težave z osredotočenostjo na delovnem mestu, na sestankih.
Kje lahko iščemo vzroke za slabo pozornost in koncentracijo?
Problematika slabe pozornosti je zaradi porasti zadnja leta vse bolj pogosta tema pri psihologih, korenine te težave pa so kompleksne in prepletajo okoljske, tehnološke, psihološke in socialne faktorje.
Vpliv informacijske tehnologije
- Digitalne motnje: uporaba pametnih telefonov, tablic, računalnikov, televizije in ostalih naprav je zagotovo eden glavnih razlogov za slabo pozornost in koncentracijo. Te naprave ponujajo stalen dostop do družbenih medijev, iger in drugih oblik zabave, ki zlahka preusmerijo pozornost učencev stran od šolskega dela.
- Hiter dostop do informacij: digitalna doba spodbuja kulturo takojšnjega dosega informacij, brez pretiranega truda. To lahko zmanjša toleranco učencev za naloge, ki zahtevajo večji napor in daljšo koncentracijo, kot na primer učenje.
- Negativen vpliv na možgane: prevelika izpostavljenost informacijski tehnologiji ima izredno negativen vpliv na možgane, saj vpliva na stanje možganske aktivnosti, poveča stres in anksioznost, ekrani vplivajo na slabše spanje, spomin ter vid.
Psihološki in biološki faktorji
- Stres in tesnobnost: pritiski akademske uspešnosti, družbenih odnosov in izven šolskih dejavnosti lahko povečajo stres pri učencih. Ta čustvena stanja lahko znatno poslabšajo pozornost in kognitivne funkcije, zaradi česar učenci težje ostanejo zbrani v šoli in pri šolskemu delu.
- Pomanjkanje spanja: zadosten in učinkovit spanec je nujno potreben za optimalno delovanje možganov, kar vpliva na pozornost, kognitivne funkcije in splošno dnevno funkcioniranje. Pogost problem, ki poruši spalno rutino ali pa zmoti vzorce spanja je modra svetloba, ki jo oddajajo ekrani pametnih telefonov ali računalnikov, zato je uporaba le teh pred spanjem odsvetovana.
- ADHD, specifične učne težave in druge motnje: pomanjkanje pozornosti je lahko tudi posledica nevroloških stanj ali razvojnih motenj, kot je motnja pozornosti in hiperaktivnosti, ki je v zadnjih letih v porastu. Zgodnje prepoznavanje teh motenj in takojšnja intervencija je nujna za akademski uspeh takšnih otrok.
- Senzorna motnja: težave z obdelavo senzornih informacij lahko vodijo do premajhne ali prevelike stimulacije, kar pomembno vpliva na stanje pozornosti. Takšni otroci imajo težave pri filtriranju pomembnih dražljajev v razredu in pri usmerjanju fokusa, kar dalje vodi v stres. Pri hiposenzitivnih otrocih se pogosto pojavi še potreba po gibanju, kar se kaže skozi nemir, takšno vedenje pa učencu onemogoči učinkovito sledenje.
Okoljski in družbeni faktorji
- Preobremenjenost: današnji otroci imajo pogosto prepolne urnike z različnimi šolskimi in obšolskimi obveznostmi. To nenehno hitenje in pomanjkanje prostega časa lahko povzroči duševno utrujenost in slabo pozornost.
- Stanje v razredu: če je otrok v razredu preveč izpostavljen različnim dražljajem in motečim faktorjem (šepetanje, igranje s papirčki, vizualni nered, zunanji zvoki) težko vzdržuje fokus na pomembne stvari, kot so poslušanje učitelja in sledenje pouku. Potem je tu še dolga doba pasivnega sedenja, ki je lahko izziv za učenca, ki potrebuje več gibanja in praktičnih izkušenj.
- Prehranski dejavniki: slabe prehranske navade lahko poslabšajo pozornost in kognitivne funkcije. Prehrana, ki vsebuje veliko sladkorja in malo bistveno potrebnih hranil, lahko povzroči skoke in padce energije, kar močno oteži zbranost pri šolskem delu ali vzdržuje možgansko aktivnost na potrebni ravni.
- Družinski in družbeni dejavniki: dinamika v družinskih odnosih, kot recimo nestalna rutina, pomanjkanje komunikacije in druženja lahko povzroči slabo pozornost. Prav tako, pa na pozornost in koncentracijo vplivajo tudi pričakovanja družbe.
Kako ADHD vpliva na pozornost in koncentracijo?
ADHD ali motnja pozornosti in hiperaktivosti, kot že ime samo pove, povzroča hude težave s pozornostjo. Je nevro-razvojna motnja, ki vpliva na posameznika v številnih vidikih njegovega življenja, vključno z učnimi sposobnostmi, odnosi in vsakodnevnimi prilagajanji.
Glavni simptom ADHD vključuje motnje pozornosti in koncentracije, katerim se lahko pridružuje še hiperaktivnost in impulzivnost. Njihova pozornost je po navadi razpršena, težko zadržujejo fokus le na eni nalogi, težko se umirijo in hitro menjavajo aktivnosti, kar otežuje delo v šoli in doma. Simptomatika ADHD vključuje tudi čustveno-vedenjske izzive, ki jih lahko uspešno premagujemo z različnimi strategijami in kombinacijo terapij senzorne in čustveno vedenjske integracije.
Poznamo tri vrste te motnje, to so pretežno nepozoren, pretežno hiperaktiven/impulziven in kombiniran tip. Pri vseh se pojavljajo težave s pozornostjo in koncentracijo, predvsem pa pri tipu nepozornosti. Za to vrsto ADHD je značilno pomanjkanje pozornosti, kar povzroča izzive pri izvajanju nalog, učenju, sledenju pri pouku, razumevanju navodil in organizaciji.
Zakaj pride do težav s pozornostjo pri ADHD-ju?
Še vedno ni povsem jasno, zakaj pride do motnje pozornosti in hiperaktivnosti, kljub temu, da v zadnjih letih število diagnoz strmo narašča. Zagotovo ima veliko vlogo genetika in dednost, kot tudi dogajanja med nosečnostjo.
Ene raziskave kažejo, da pride do zmanjšanja serotonina in dopamina v možganih. Serotonin je pomemben hormon, ki omogoča fokus. Druge raziskave pa so ugotovile strukturno razliko v možganih in sicer manjši volumen sive snovi, ki prav tako vpliva na pozornost, saj vključuje področja govora, nadzora, samokontrole.
Kakšne so strategije za pomoč otrokom s slabo pozornostjo in koncentracijo?
- Ustvarjanje spodbudnega okolja, brez motečih dejavnikov,
- preverjanje razumevanja navodil,
- sedežni red (po možnosti krožno sedenje, ne ob oknu ali pri vratih in blizu učitelja),
- več fizičnih odmorov (skupinsko raztezanje, večkratno vstajanje, pomoč pri deljenju listov, brisanju table,…),
- senzorni pripomočki (sedenje na ravnotežnih blazinah, uporaba obtežilnih vrečk/jopic, stiskanje senzornih igrač, vezanje elastik pod klop,…),
- kotiček za senzorni umik,
- pisanje testov zunaj učilnice.
Čustveno vedenjske strategije
- Postavljanje ciljev,
- pozitivna spodbuda,
- delo na samozavesti,
- check-liste in pomoč pri upravljanju s časom,
- delo na socializaciji (igranje vlog, skupinske igre),
Učne strategije
- Multisenzorno učenje,
- pomoč pri zapiskih,
- organizacija na mizi in v šolski torbi, zvezkih,
- barvni markerji, miselni vzorci kot pomoč pri učenju,
- vzpostavljanje delovne rutine,
- večkratni odmori s fizičnimi aktivnostmi,
- navodila razčlenjena na manjše korake.
Strategije v domačem okolju
- Pomoč pri pospravljanju in organizaciji,
- red v sobi,
- rutina in urnik za šolsko delo,
- fizične aktivnosti, igre,
- podpora staršev in vključevanje v otrokove interese,
- podpora njegovih močnih področji in pomoč pri šibkejših.
Kratek povzetek nasvetov, ki pomagajo pri izboljšanju pozornosti in koncentracije si lahko pogledate na spodnjem posnetku: