Nosečnost je obdobje velikih telesnih in hormonskih sprememb, ki lahko povzročijo različne fizične nelagodnosti in zdravstvene izzive. Gre za obdobje, ki je za žensko precej čustveno, a se poleg veselega pričakovanja novega družinskega člana, nosečnica žal srečuje tudi z določenimi tegobami, ki lahko povzročajo nelagodje in bolečino.
Kakšni so prvi znaki in kaj je značilno za posamezna obdobja nosečnosti?
Nosečnost razdelimo na tri trimesečja (trimestre), ki pomenijo 3 glavne stopnje plodovega razvoja.
Prvo trimesečje
Prvo trimesečje je obdobje, ko se telo močno spreminja, da podpira rast in razvoj otroka. Traja od 1. do 12. tedna in je obdobje hitrega razvoja ter pomembnih sprememb tako za mater kot tudi za plod. V tem obdobju se telo prilagaja novim razmeram, plod pa se razvija in raste.
Pojavljajo se:
- hormonske spremembe (povečanje progesterona, estrogena, hCG),
- občutljivost prsi in temnejše bradavice,
- rast maternice,
- pritisk na mehur in pogostejše uriniranje,
- jutranja slabost,
- nihanje razpoloženja,
- napihnjenost in zaprtje.
V obdobju med 6. in 8. tednom se običajno opravi prvi prenatalni pregled pri ginekologu, ki vključuje potrditev nosečnosti, oceno zdravja matere, ultrazvok, krvne preiskave in merjenje krvnega tlaka. Najpogosteje se v prvem trimestru nosečnice s fizioterapijo srečajo zaradi edukacije o pravilni in zdravi vadbi med nosečnostjo.
Drugo trimesečje
Drugo trimesečje nosečnosti traja od 13. do 26. tedna in je pogosto čas, ko se mnoge nosečnice počutijo bolje in bolj energično. Simptomi, kot sta slabost in utrujenost, po navadi izginejo. To je tudi obdobje hitrega razvoja plodu in prilagoditev materinega telesa na nosečnost. S pravilno nego, rednimi pregledi pri zdravniku in zdravim življenjskim slogom lahko nosečnice zagotovijo zdravo nosečnost in pripravijo telo na porod.
V drugem tromesečju pride do:
- rasti maternice,
- povečanja telesne teže,
- povečanja apetita,
- manjše utrujenosti,
- sprememb v dojkah,
- težav s prebavo,
- otekanja,
- sprememb kože.
V 20. tednu se opravi ultrazvočni pregled, v tem obdobju se preverijo še testi za gestacijski diabetes, opravi se merjenje krvnega tlaka. Najpogostejši vzroki, zaradi katerih nosečnice obiščejo fizioterapijo, so zaradi bolečine v križu, zatekanja in bolečine v gležnjih ali sindroma karpalnega kanala.
Tretje trimesečje
Tretje trimesečje nosečnosti traja od 27. do 40. tedna, oziroma do poroda. Je obdobje hitre rasti plodu ter priprave matere na porod. To je tudi čas, ko se lahko pojavijo določene fizične nevšečnosti zaradi povečane teže in sprememb v telesu.
V tretjem tromesečju pride do:
- hitro rastoče maternice ( in posledično trebuh),
- hitrega višanja telesne teže,
- pogostega uriniranja (zaradi pritiska plodu na mehur),
- Braxton-Hicks kontrakcij (neprave, neboleče kontrakcije, ki pripravljajo telo na porod),
- sprememb v dojkah (priprava na dojenje, lahko se izloča kolostrum)
- zgage in prebavnih težav,
- bolečin v križu, medenici,
- utrujenosti,
- otekanja,
- sprememb na koži (strije, povečanje pigmentacije).
Zadnje trimesečje je fizično precej naporno za nosečnice. Najpogosteje obiščejo fizioterapevta zaradi bolečin v medenici in križu, simfiziolize, sindroma vene cave, diastaze v času nosečnosti, težav z mišicami medeničnega dna, motenj periferne cirkulacije, utesnitvenih sindromov in mišičnih krčev.
Kakšna je vloga fizioterapije pri nosečnicah?
Fizioterapija je izjemno koristna za nosečnice, saj pomaga pri obvladovanju bolečin, ohranjanju telesne pripravljenosti in pripravi na porod. Fizioterapevt lahko nosečnicam pomaga, da izboljšajo svoje zdravje in dobro počutje ter zmanjšajo tveganje za zaplete. Pravilna in redna vadba ter prilagoditve življenjskega sloga so ključne za zdravo in udobno nosečnost.
Katere so pogoste težave v času nosečnosti, ki jih lahko odpravimo s fizioterapijo?
Bolečina v križu in medenici
Bolečina v križu je pogosta težava, s katero se soočajo mnoge nosečnice, zlasti v tretjem trimesečju. Povečana telesna teža, spremembe v drži in hormonske spremembe lahko prispevajo k bolečinam in nelagodju v križu ali v področju medenice. Fizioterapija lahko igra ključno vlogo pri lajšanju bolečin in izboljšanju kakovosti življenja nosečnic.
Fizioterapevtske tehnike, ki pomagajo pri bolečinah v križu so:
- vadbeni programi (za izboljšanje drže, krepitev mišic, sproščanja mišic),
- učenje stabilizacijskih programov hrbtenice (učenje stiska mišic medeničnega dna, globoke trebušne mišice, pravilnih tehnik dihanja),
- tehnike raztezanja,
- manualna terapija (terapevtska masaža za nosečnice, Bownova terapija, manualne tehnike sproščanja),
- uporaba podpornih pripomočkov (nosečniški pasovi, opornice),
- tehnike sproščanja (dihalne vaje, meditacija, relaksacija),
- edukacija (o pravilnih ergonomskih položajih, dvigovanju bremen, primerni obutvi, položaju pri spanju,…).
Utesnitveni sindromi
Zaradi otekanja zgornjih in spodnjih udov, pogosto pride do zmanjšanega obsega gibljivosti ter kompresije na živce. Pojavijo se lahko bolečine, mravljinci, zmanjšana mišična moč in gibljivost v sklepu, zmanjšan občutek.
Med najpogostejše utesnitve pri nosečnicah uvrščamo:
- sindrom karpalnega kanala,
- bolečino brahialnega pleksusa,
- meralgijo,
- pritisk na ulnarni živec,
- pritisk na posteriorni tibialni živec.
Zdravljenje je odvisno od lokacije in vrste utesnitve. Fizioterapevt bo glede na oceno stanja priporočal ustrezne vaje za izboljšanje cirkulacije, morebitno opornico, počitek z elevacijo uda, obkladke ter vaje za raztezanje.
Simfizioliza (disfunkcija sramnične zrasti)
Simfizioliza je stanje, ki se lahko pojavi med nosečnostjo zaradi prekomerne mobilnosti pubične simfize, torej sklepa med sramničnima kostema v medenici. Gre za povečan razmak med sramničnima kostema. Povzroča jo povečana raven hormona relaksina, ki sprošča vezi in sklepe, da pripravi telo na porod. Simfizioliza lahko povzroči bolečine v medeničnem predelu, ki sevajo v dimlje, stegna ali hrbet.
Najpogostejši simptomi, ki se pojavljajo pri simfiziolizi so:
- bolečina v predelu sramne kosti,
- otežujoča, racajoča hoja,
- bolečina v križu, ki lahko sega v dimlje in stegna,
- težave pri sedenju, vstajanju, gibanju, enostranski obremenitvi telesa,
- boleči spolni odnosi,
- težave pri odvajanju,
- otekanje v področju sklepa.
Pri pregledu opravi fizioterapevt preproste teste s katerimi lahko oceni stanje in potrdi disfunkcijo sramnične zrasti. Terapija dalje obsega:
- ustrezno edukacijo za vsakodnevna opravila,
- zmerno vadbo za krepitev medeničnega dna,
- počitek,
- manualno terapijo,
- relaksacijske tehnike,
- uporabo medeničnega pasu.
Urinska inkontinenca
Urinska inkontinenca je pogosta težava, s katero se sooča veliko nosečnic. Gre za nenadzorovano uhajanje urina, ki je lahko posledica hormonskih sprememb, pritiska rastoče maternice na mehur ali oslabljenih mišic medeničnega dna. Fizioterapija je lahko zelo učinkovita pri obvladovanju in zmanjševanju simptomov urinske inkontinence med nosečnostjo.
Fizioterapija zdravljenja urinske inkontinence obsega:
- vaje za mišice medeničnega dna (povečana moč in vzdržljivost mišic medeničnega dna poveča nadzor nad mehurjem)
- biofeedback (tehnika, ki uporablja naprave za merjenje mišične aktivnosti in zagotavlja povratne informacije. Pomaga nosečnicam pravilno izvajati vaje za mišice medeničnega dna in izboljšati učinkovitost treninga),
- trening sečnega mehurja,
- vaje za pravilno držo in stabilnost medenice (zmanjšanje pritiska na mehur),
- izobraževanje in svetovanje (fizioterapevti zagotavljajo izobraževanje o funkciji mišic medeničnega dna, tehnikah sproščanja in pravilnem izvajanju vaj).
Diastaza rektusov
Diastaza rektusov, znana tudi kot diastasis recti, je stanje, pri katerem pride do razmaka mišic rektus abdominis (trebušnih mišic) vzdolž linee albe, ki je vezivno tkivo in teče po sredini trebuha. Ta ločitev se pogosto pojavi med nosečnostjo in po porodu, zaradi raztezanja trebušnih mišic in povečanega pritiska na trebušno steno zaradi rastoče maternice.
Simptomi diastaze so:
- vidni razmak trebušnih mišic (vidna vdolbina ali izboklina po sredini trebuha, zlasti ob napenjanju),
- bolečine v križu (zaradi pomanjkanja podpore in porušene stabilizacije),
- težave pri dvigovanju bremen,
- težave z gibanjem in držo.
Ključno vlogo pri odpravi diastaze ali omejitvi simptomov igra fizioterapija. Obsega fizioterapevtske storitve in tehnike, kot so:
- prilagojene vaje za krepitev globoke trebušne mišice (transversus abdominis),
- vaje za mišice medeničnega dna, stabilizatorje hrbtenice,
- dihalne vaje (učenje diafragmalnega-trebušnega dihanja, podpora aktivaciji globoke trebušne mišice),
- tehnike sproščanja,
- manualna terapija (ročne tehnike za izboljšanje elastičnosti in funkcionalnosti vezivnega tkiva ter za odpravo bolečin),
- edukacija (izobraževanje o ustrezni drži, pravilnem dvigovanju bremen, pravilnem izvajanju vaj brez povečanega pritiska v trebušni votlini,…).
Kako pomembna je fizioterapevtska vadba v času nosečnosti?
Vadba med nosečnostjo je ključnega pomena za zdravje matere in otroka. S primerno telesno aktivnostjo lahko nosečnice izboljšajo svoje splošno počutje, zmanjšajo tveganje za zaplete in se pripravijo na porod. Pomembno je, da je vadba pravilno izvajana in nadzorovana s strani strokovnjaka, ki bo pomagal pri pravilni izvedbi in s tem preprečil morebitne poškodbe, zaplete.
Kako je sestavljena fizioterapevtska nosečniška vadba?
Fizioterapevt bo poskrbel za varno in individualno zasnovano vadbo. Pred začetkom izvajanja vadbe je potrebno narediti oceno stanja, zmeriti krvni tlak, se pogovoriti z nosečnico o morebitnih omejitvah, tveganjih ter ugotoviti ali bi lahko bila vadba kontraindicirana. Sestaviti je potrebno program, ki je sestavljen iz:
- uvodnega dela (pred vadbo-posveti,meritve),
- ogrevanja (raztezanje, hoja, proste vaje),
- aerobnega dela (ob upoštevanju in spremljanju krvnega tlaka in pulza),
- specifične vadbe (za moč, vzdržljivost, tonus, ravnotežje, držo, stabilnost),
- raztezanja,
- relaksacije (dihalne vaje, meditacija, učenje sproščanja za olajšanje popadkov),
Kdaj se priporoča vadbo v času nosečnosti?
Ob odsotnosti kontraindikacij se vadba za nosečnost priporoča vsem nosečnicam od 3. do nekje 8. meseca nosečnosti. Vsaka fizična aktivnost mora biti prilagojena času nosečnosti ter telesnim spremembam v posameznih obdobjih, predvsem pa individualnim potrebam nosečnice.
Kdaj vadbe v času nosečnosti ne izvajamo?
Vadbe v času nosečnosti ne izvajamo v primerih, ko je absolutno kontraindicirana. Kontraindikacije prestavljajo:
- povišan krvni tlak,
- resna srčna obolenja,
- več plodna nosečnost,
- odtekanje plodovnice,
- grozeč prezgodnji porod ali prezgodnji porod v prejšnji nosečnosti,
- šibkost materničnega vratu,
- krvavitve iz nožnice v drugem ali tretjem tromesečju,
- zastoj rasti v maternici.
Kako zelo je vadba koristna?
Fizioterapija ima pomembno vlogo pri zagotavljanju zdravja, dobrega počutja, lajšanja bolečin in odpravljanja ostalih težav pri nosečnicah.
Vadba med nosečnostjo prinaša številne koristi za zdravje matere in otroka, vključno z izboljšanjem telesne kondicije, zmanjšanjem tveganja za zaplete, lajšanjem bolečin in izboljšanjem razpoloženja. S pravilnimi vadbenimi programi in prilagojenimi vajami, ki jih sestavijo specializirani fizioterapevti, lahko nosečnice varno ostanejo telesno aktivne in se pripravijo na porod. Pomembno je, da se pred začetkom vadbe posvetujejo s strokovnjakom in poslušajo svoje telo, da se zagotovi varno in učinkovito vadbo.