Ravnotežje

Ravnotežje – Prvi znaki težav z koordinacijo pri otrocih

Ravnotežje in Razvoj otrok je kompleksen preplet fizičnih, kognitivnih in senzornih veščin. Med te veščine spadata tudi ravnotežje in koordinacija, ki sta ključna vidika otrokovega razvoja, saj vplivata na:

  • gibalne spretnosti,
  • orientacijo v prostoru,
  • učenje,
  • opravljanje vsakodnevnih aktivnosti,
  • uspešnost v šoli.

Za akademski uspeh so ključnega pomena motorične spretnosti, posturalna kontrola, ustrezen razvoj vizualnega sistema, koordinacija oko-roka in tako dalje.

Težave na teh področjih se lahko opazijo že v zgodnjem otroštvu in imajo širši vpliv na šolski uspeh, dnevne obveznosti in socialne interakcije.

Ravnotežje in koordinacija ter njun vpliv na otrokov vsakdan

  • Ravnotežje lahko opredelimo, kot sposobnost telesa, da ohrani težišče znotraj podporne ploskve pri statičnih ali dinamičnih aktivnostih. Dobro ravnotežje je ključnega pomena za varno hojo, stojo, športne in vsakodnevne aktivnosti.
  • Koordinacija je sposobnost usklajevanja smiselnih gibov telesa in omogoča učinkovito oblikovanje in izvajanje kompleksnih gibalnih nalog. Koordinirano gibanje telesa je ključnega pomena za celostni razvoj otrok.

Center za ravnotežje in razvoj vestibularnega sistema se nahaja v cerebelumu, delu možganov, ki je odgovoren za motorično kontrolo, ravnotežje in gibanje.

Ravnotežnostni sistem v tem delu je ključnega pomena za učenje višjih kognitivnih funkcij in reševanja problemov. Prav tako sta koordinacija in ravnotežje odgovorna za ustrezno posturalno kontrolo, ki je ključnega pomena za delo za mizo, sledenju, ohranjanju pozornosti ter za koordinacijo oko-roka, ki je pomembna predvsem pri pisanju, risanju in branju. Z ustrezno razvitimi veščinami se otrok lažje orientira na papirju in v prostoru, razvija vizualni fokus, ki je še posebej pomemben pri delu v šoli.

Vpliv na šolsko okolje

Omenjene težave lahko pogosto rezultirajo kot slab uspeh v razredu. Pogosto se pri otrocih zgodi, da jih omenjene težave ovirajo pri izkoriščanju svojega polnega potenciala, kar zagotovo vpliva tudi na motivacijo in samozavest otrok. Koordinacijske in ravnotežnostne težave prekinejo povezavo možganov z višjimi kognitivnimi funkcijami, kar oteži delo za šolo, saj za isto nalogo porabijo veliko več časa in energije, kot sovrstniki.

Možni vzroki težav pri ravnotežju in koordinaciji

Na težave s tega področja so bolj nagnjeni otroci, ki:

  • so kasneje dosegali razvojne mejnike,
  • so izkusili nekvalitetne gibalne vzorce ali preskočili kakšno razvojno fazo,
  • so imeli težave s kroničnimi vnetji ušesa,
  • so doživeli kakšno poškodbo glavice med rojstvom ali takoj po njem,
  • imajo senzorno integracijsko motnjo,
  • imajo nevrološke motnje.

Prvi znaki težav z ravnotežjem in koordinacijo

Prve znake slabega ravnotežja in koordinacije lahko pri otrocih opazimo že zelo zgodaj.

Med te znake lahko spadajo:

  • pogosti padci,
  • težave pri stoji na eni nogi, otežena hoja po črti,
  • nerodnost, nespretnost pri športu,
  • omejena koordinacija sočasnih gibov, kot sta hkratno ploskanje in hoja ali uporaba obeh rok pri dejavnostih, ki to zahtevajo,
  • slaba grafomotorika,
  • omejena prostorska orientacija,
  • nespretnost pri igrah z žogo,
  • izogibanje aktivnostim, kot so plezanje, vožnja s kolesom, plavanje, …
  • težave pri učenju novih motoričnih spretnosti, kot so hopsanje, skakanje, skipping,…
  • zaostanek pri doseganju razvojnih mejnikov, na primer pri hoji ali nepravilno in asimetrično plazenje, kobacanje,
  • težave pri koordinaciji oko-roka in posledično pri aktivnostih, kot so zavezovanje čevljev, branje in pisanje, risanje, zapenjanje gumbov, rezanje s škarjami,…

Povezava ravnotežja in koordinacije s senzornim sistemom

Ravnotežje in koordinacija sta v tesnem sodelovanju z več senzornimi sistemi, ki skupno omogočajo gibanje, zaznavanje položaja telesa, orientacijo telesa v prostoru in izvajanje gibov. Senzorna integracija je nevrološki proces, ki omogoča ustrezno obdelovanje informacij, ki prihajajo iz okolja. Senzorni sistem zajema skupno več sistemov, ki igrajo ključno vlogo pri učinkovitem ravnotežju in koordinaciji.

Vir: https://www.istockphoto.com/search/2/image-film?phrase=child+physical+therapy

Vestibularni sistem: je ključnega pomena za zaznavanje položaja telesa in ohranjanja ravnotežja. Pri neustreznem delovanju vestibularnega sistema, lahko pride do težav z gibanjem, ravnotežjem, omotico, koordinacijo, bilateralno koordinacijo, dezorientacijo, motnjo vida in podobno.

Proprioceptivni sistem: nam poda informacijo o tem, kje se naše telo nahaja glede na ostale predmete v prostoru. Pri težavah s proprioceptivnim sistemom otrok deluje nespreten in neroden, pogosto se kam nenamerno zaleti, spotakne in mora hoji vedno slediti s pogledom, kar zagotovo vpliva tudi na gibanje in težave z ravnotežjem in koordinacijo.

Vizualni sistem: vid pomembno prispeva k orientaciji v prostoru, koordinacija oči in rok pa vpliva tudi na finomotorične spretnosti ter grafomotoriko.

Taktilni sistem: preobčutljivost na dotik, na določene materiale in predmete lahko moti otrokovo sposobnost prilagajanja gibov, prav tako kot tudi iskanje taktilnih dražljajev.

Auditorni sistem: slušni sistem in ravnotežje sta tesno povezana, saj si oba delita vestibularni aparat v notranjem ušesu, ki igra ključno vlogo pri zaznavanju gibanja, orientaciji telesa in vzdrževanju stabilnosti. Zato lahko težave s sluhom pomembno vplivajo na ravnotežje.

Aktivnosti, ki spodbujajo razvoj ravnotežja in koordinacije

Aktivnosti, ki spodbujajo razvoj ravnotežja in koordinacije, so ključne za podporo otrokovega gibalnega razvoja, kognicije in orientacije v prostoru. Vključujejo igre in vaje za krepitev mišic, izboljšanje tonusa, propriocepcije in predelave senzornih informacij.

Aktivnosti za spodbujanje ravnotežja:

  • igre na eni nogi (stoja, skakanje, podajanje žoge,…),
  • hoja po črti (po vrvi, ozki brvi),
  • raba ravnotežnih desk in blazin,
  • prenosi teže iz ene noge na drugo,
  • hoja po poligonu in nestabilnih površinah,
  • raba gugalnic,…

Aktivnosti za izboljšanje koordinacije:

Senzorno integracijska terapija

Lahko v veliki meri pomaga otroku, ki se srečuje s težavami pri ravnotežju in koordinaciji. Ustrezno spodbujanje sistemov, na katerem se pri otroku pojavljajo težave, spodbuja razvoj ravnotežja in koordinacije.

Med te dejavnosti sodi:

  • vrtenje in zibanje,
  • plezanje,
  • igre na mehkih in nestabilnih površinah,
  • igre s taktilnimi elementi,
  • reševanje problemov in ustrezno motorično planiranje,
  • vključevanje različnih poligonov,
  • aktivnosti na veliki žogi,
  • spuščanje po toboganih,
  • aktivnosti ob vključevanju kognicije,…

Te aktivnosti so še posebej pomembne, ker pomagajo krepiti mišično moč in tonus, stabilnost telesa, razvijati orientacijo v prostoru in boljše zavedanje telesa, izboljšati predelavo senzornih informacij. Z igrivimi pristopi, ki ustrezajo starosti in stopnji razvoja, se otroci lahko zabavajo in hkrati razvijajo svoje motorične sposobnosti.

Primer vaj za izboljšanje ravnotežja in koordinacije si lahko pogledate v naslednjem posnetku:

Zaključek

Težave z ravnotežjem in koordinacijo so lahko prvi pokazatelj motenj v senzornem sistemu, ki pomembno vplivajo na otrokovo gibanje, uspešnost v šoli in socialno življenje. Zgodnja prepoznava težav in usmerjeno delo z otrokom lahko bistveno izboljša kakovost njegovega vsakdana ter omogoča uspešen razvoj. Z ustrezno terapijo in delom doma lahko otroku omogočimo podporo, ki jo potrebuje za premagovanje teh izzivov.

Tags: No tags

...