Razvoj otroka je kompleksen proces, na katerega vplivajo dejavniki okolja, hkrati pa tudi nevrološki in socialni dejavniki.
Eden ključnih vidikov kognitivnega in motoričnega razvoja je vzpostavitev dominance možganov in delov telesa (roka, noga, oko, uho).
Če otrok ne razvije jasne dominance ene možganske hemisfere, lahko to vodi do težav pri učenju, kognitivnem delovanju, koordinaciji in motoriki. Prav tako se pogosto pojavlja pri motnjah, kot so avtizem, ADHD, disleksija, dispraksija ali pri težavah s senzorno integracijo.
Pogosto slišimo zgodbe levo dominantnih ljudi, kako so jim doma in v šoli vsiljevali uporabo desne roke. Včasih je še vedno takšna praksa, pa vendar je sedaj že vse bolj splošno znano, da dominance ne smemo vsiljevati, saj s tem spodbujamo mešane dominance.
Kaj je dominanca možganov?
Dominanca možganov se nanaša na prevlado ene možganske hemisfere, oziroma nagnjenost le te k temu, da postane bolj specializirana za določene funkcije.
- Običajno imajo desničarji dominantno levo hemisfero, ki je bolj povezana z jezikom, logičnim in analitičnim razmišljanjem, medtem ko imajo levičarji dominantno desno hemisfero, ki je povezana s kreativnostjo, prostorsko zaznavo in intuicijo.
- Vzpostavljena dominanca torej ni pomembna le za učinkovitejše in spretnejše opravljanje motoričnih aktivnosti, temveč pomaga tudi optimizirati nevralno procesiranje ter omogoča učinkovito kognitivno delovanje.
Mešana dominanca in njene posledice
Mešana dominanca pomeni, da otrok uporablja različne hemisfere za različne naloge. Na primer, eno roko za pisanje in drugo roko za metanje žoge. Ta mešana dominanca lahko vodi to težav z obdelovanjem informacij v možganih, kar pomeni, da lahko za neko aktivnost porabijo ogromno več truda in energije.
Če si vzamemo za primer brcanje žoge.
Otrok ima dominantno desno nogo in levo oko. Žogo brcne z desne strani telesa, ampak pri tem naredi rotacijo trupa, da lahko z dominantnim, levim očesom to žogo nadzoruje. Teh gibov je preko dneva ogromno, zato takšen otrok veš čas troši energijo za zadeve, ki jih ob ustrezno razviti dominanci drugače nebi potreboval.
Da pa lažje razumemo, kakšne posledice ima mešana dominanca, pa moramo najprej razumeti, kako se razvijajo in delujejo možgani. Ko se otrok razvija in komunicira s svetom, njegovi možgani počasi potujejo skozi proces, ki ga imenujemo lateralizacija. Pri tem procesu ena stran možganov prevzame odgovornost in postane dominantna, kar vodi v dominanco ene strani telesa (roka, noga, oko in uho), medtem ko druga stran možganske hemisfere prevzame podporno funkcijo. Ustrezna integracija leve in desne možganske polovice, pomeni uravnovešenost telesa. Pogoj, da do uspešne lateralizacije pride, pa je ustrezna komunikacija med obema hemisferama. Dominanca se začne razvijati in nakazovati okoli starosti treh let, pomembno pa je, da se popolnoma razvije do vstopa v šolo, saj igra pomembno vlogo pri učenju in učnih spretnostih.
Vir: https://experimentexchange.com/living-systems/test-your-brain-for-its-dominant-side/
Kakšne so posledice nerazvite dominance?
Težave pri mešani ali nerazviti dominanci lahko vključujejo:
- Slabšo koordinacijo
Uporaba različnih hemisfer za različne naloge lahko oteži koordinacijo gibov. Te težave vodijo do slabše razvite motorike in sekventnosti gibov, ter do težav v šoli, zaradi slabe bilateralne integracije, koordinacije oko-roka in posledično pri fino motoričnih spretnostih (pisanje, rezanje s škarjami, ustvarjanje,…).
- Težave pri učenju
Otroci lahko težje obdelujejo informacije, kar vpliva pomnjenje in učenje.
- Oteženo branje in pisanje
Pojavljajo se težave s tekočnostjo branja, zamenjavo črk, slabo grafomotoriko, nečitljivostjo.
- Težave pri usklajevanju vizualnih in motoričnih sposobnosti
Na primer sestavljanje puzzlov.
- Težave z orientacijo na papirju ali v prostoru
Otroci se težje orientirajo v prostoru ali si težje zapomnijo smeri leva/desna.
- Težave s pozornostjo in koncentracijo
Otroci, pri katerih možganski polovici med sabo ne koordinirata ali se nekvalitetno povezujeta, imajo težavo s procesiranjem informacij in posledično diskriminacijo oziroma ločevanjem med pomembnimi in nepomembnimi informacijami, kar vpliva na zmedo v glavi in pri fokusu na pomembno stvar. Pogosto se pojavlja impulzivnost in težava s sledenjem več navodilom hkrati.
- Težave z razumevanjem in priklicem delovnega spomina
Informacije, ki jih ti otroci shranjujejo v možganih, niso dovolj organizirane, da bi pridobile ali ponovile dodatne informacije, ko jih vprašamo. To vpliva na sposobnost sledenja, zaporedja, pomnjenja navodil in razvijanja sposobnosti reševanja problemov oziroma motoričnega planiranja.
- Težave pri obdelovanju senzornih informacij
Otroci, ki nimajo razvite dominantne strani možganov, imajo težave z obdelavo senzornih informacij, kar vodi v senzorno integracijske motnje.
Vzroki za zapoznel razvoj dominanc ali za nerazvito dominanco
Več dejavnikov lahko vodi v neuspeh pri razvoju dominance možganov, med drugim:
- Težave s prečkanjem središčne linije telesa: aktivnosti, ki spodbujajo prečkanje medialne linije telesa, kot so plesanje, metanje in brcanje žoge,… pomagajo krepiti razvoj lateralizacije.
- Nevrološka manjzrelost: nekateri otroci imajo lahko zapozneli nevrološki razvoj, zaradi različnih motenj, prezgodnjega rojstva ali genetskih dejavnikov.
- Okolijski dejavniki: omejena telesna aktivnost, prekomerna uporaba zaslonov in zmanjšana izpostavljenost praktičnim učnim izkušnjam lahko ovirajo razvoj nevronskih poti, potrebnih za dominanco.
- Poškodbe možganov: poškodbe, ki vplivajo na določene dele možganov, lahko zavirajo vzpostavitev dominantne hemisfere.
- Stres in čustveni dejavniki: kronični stres in travmatične izkušnje lahko vplivajo na nevrološki razvoj in posledično razvoj dominance.
- Genetski dejavniki: nekateri otroci so dedno nagnjeni k mešani dominanci ali nevrološki atipičnosti. To lahko vpliva na sposobnost procesiranja informacij. Če imajo starši težavo z vzpostavitvijo dominance, je velika verjetnost, da se bo težava pojavljala tudi pri otroku.
- Vsiljevanje dominance: nekateri starši želijo prehitro izsiliti dominanco otrok (po navadi desne roke), ko otroci za to še niso pripravljeni. Posledično lahko to vodi v mešano dominanco možganskih hemisfer in telesa.
Nasveti za spodbujanje dominance
Za uspešen razvoj dominanc, lahko starši ali vzgojitelji/učitelji pomagajo s spodbudnimi aktivnostmi, kot so:
- Spodbujanje križno-lateralnih aktivnosti: spodbujanje prečkanja središčne linije ter uporabe lateralne strani telesa, skozi dejavnosti, kot so ples, plazenje, igranje glasbil, igre z žogo,…
- Krepitev temeljnih razvojnih veščin: vključevanje otrok v vaje za ravnotežje, elementarni gibi (skakanje, plazenje, medvedja hoja,…).
- Spodbujanje koordinacije: vaje za koordinacijo in bilateralno koordinacijo, kot so igre skakanja, igre ploskanja, skakanje s kolebnico, vodenje žoge, korakanje, hopsanje, …
Vir: https://www.teachstarter.com/gb/blog/crossing-the-midline-activities-2/
- Izboljšanje senzorne integracije: izboljšanje obdelave informacij v možganih, skozi razvoj vestibularnega sistema, izboljšanja zaznave telesa v prostoru, ustreznih vzravnalnih reakcij in posturalne kontrole, ustrezne integracije vseh senzoričnih sistemov.
- Spodbujanje risanja in pisanja: ti dve veščini spodbujata razvoj dominance in ročnih spretnosti. Risanje ležečih osmic spodbuja prečkanje središčne linije, koordinacijo oko-roka, vizualni fokus in razvoj dominance.
- Posvetovanje s strokovnjaki: v primeru, da opazite težave z razvojem dominance, ki vodijo v težave na drugih področjih (usvajanje motoričnih veščin, učnih težav, dnevne rutine,..) je pomembno, da poiščete pomoč strokovnjaka, ki bo otroka pregledal in ugotovil vzroke težav in pomagal prebroditi nastale težave.
Terapevti senzorne integracije
- skozi klinično oceno preverijo senzorno sliko otroka, ter na ta način ugotovijo opažene nepravilnosti v razvoju ter vzporedne težave, ki lahko to še dodatno zavirajo. Pomembno je vedeti, da je potrebno nasloviti več težav, ki se pojavljajo sočasno in ne le »zdraviti« posledic. Če vzamemo za primer težave z branjem. Če so vzroki v nerazviti dominanci, težavah s prečkanjem središča, slabega mišičnega tonusa, ki vpliva na položaj za mizo, slabi koordinaciji oko-roka ali vizualnem fokusu, potem samo vadenje branja nebo dovolj, da ga okrepimo. Potrebno bo delati na vzroku težav, da se bo izboljšala posledica.
Zato je za pomoč otrokom, pri katerih se navedene težave pojavljajo, ključnega pomena razumevanje nevrološke povezanosti, vloge možganov in razvoja lateralizacije, saj lahko zgodnje obravnave in aktivnosti za spodbujanje razvoja dominance, pomagajo otroku razviti polni potencial za akademsko uspešnost.