Razumevanje razlik med kronološko in izvršilno starostjo otrok z ADHD ter čustvena zrelost
ADHD ali motnja aktivnosti in pozornosti je razvojno-nevrološka motnja, za katero so značilne težave s koncentracijo, fokusom, motoričnim nemirom in impulzivnostjo. Čustvena zrelost posameznikov z ADHD se pogosto razlikuje od dejanske starosti. Starost otrok z ADHD rajši povezujemo z njihovo izvršilno funkcijo in čustveno zrelostjo, kot pa z dejanskim dnevom rojstva, saj se to pogosto razlikuje. Čustveni odzivi, z njimi povezane vedenjske težave in impulzivnost, pogosto staršem otrok predstavljajo velik izziv, zato se je potrebno zavedati, da sposobnost čustvene regulacije pri teh otrocih ni linearna s starostjo. Ogromen del čustvene regulacije predstavlja tudi sposobnost obdelave različnih informacij, za kar je odgovorna senzorna integracija posameznika. Ta pa je pri otrocih, ki se spopadajo z zgoraj omenjenimi izzivi velikokrat motena ali otežena.
Kako se izvršilna starost razlikuje od dejanske pri otrocih z ADHD?
Izvršilna starost otrok z ADHD se nanaša na razvojno stopnjo čustvenega delovanja posameznika, ki je pogosto mlajša od njegove kronološke starosti. Ta zamik lahko odraža razvojne razlike v možganih, še posebej v prefrontalnem korteksu, ki je odgovoren za uravnavanje čustev, samokontrole, za načrtovanje, osredotočanje in razmišljanje.
Na primer 14-letnik z ADHD, lahko čustveno deluje kot 10-letnik. Ta razvojni zamik ne pomeni pomanjkljivosti, temveč odraža razliko v čustvenem razvoju in zahteva prilagojen pristop k učenju, vodenju in podpori.
Potrebno se je zavedati, da so otroci z ADHD pogosto razpršeni po različnih razvojnih področjih. Kar zadeva njihov telesni razvoj je lahko npr. 12-letnik na pravi poti. S področja izraznih in jezikovnih spretnostih ter kognitivnih sposobnostih so lahko nekateri celo 2-4 leta pred sovrstniki. Toda z vidika izvršilnega delovanja in čustvene zrelosti, pa so ti otroci po navadi nekaj let za dejansko kronološko starostjo.
Mnogi starši zato pričakujejo interakcije in odziv otroka v skladu z njegovim izražanjem in kognicijo. Po navadi mislijo, da je otrok sposoben sprejemati racionalne in zrele odločitve, zaradi svoje sposobnosti artikulacije in prepričljivega argumenta. Kot rezultat pa to prepogosto vodi v prepir, pogajanja ali vrtinec razmišljanja.
Več o čustveni zrelosti in različnih razvojni obdobjih skozi starost, si lahko ogledate v spodnjem prispevku:
Čustvena zrelost in ADHD
Čustvena zrelost je sposobnost upravljanja s čustvi, obvladovanja stresa in vzpostavljanja zdravih odnosov. Otroci z ADHD se pogosto srečujejo z izzivi zaradi zamude v razvoju v prefrontalnem korteksu.
Pogosti znaki čustvene nezrelosti:
- Impulzivni odzivi: takojšnji odzivi in težave pri razmisleku o posledicah dejanj ali besed.
- Težave pri obvladovanju frustracij: prekomerna čustvena obremenjenost ob neuspehih in daljši čas za umiritev po čustvenem stresu.
- Povečana občutljivost: pretirani odzivi na kritiko ali pri manjših nevšečnostih.
- Izzivi v odnosih: težave pri razumevanju družbenih signalov, ohranjanju meja ali pri reševanju konfliktov.
Kako čustvena nezrelost vpliva na življenje v različnih starostnih obdobjih?
V otroštvu: otroci z ADHD se težje vključijo v skupinske igre ali imajo težave pri deljenju, čakanju na vrsto, reševanju konfliktov s sovrstniki. Učitelji in starši pogosto opazijo čustvene izbruhe, že ob manjši nevšečnosti ali potrebo po dodatnem vodenju v družbeni situaciji.
V mladostništvu: najstniki se pogosto počutijo čustveno neusklajene s sovrstniki, kar lahko vodi do nesporazumov ali družbene izolacije. Prav tako se lahko soočajo z izzivi pri razvijanju samostojnosti in samokontrole. Težje navežejo prijateljstva, prve zveze. Njihovo obnašanje je pogosto manj zrelo od sovrstnikov, kar lahko vodi v zbadanje ali zavračanje. V šoli pogosto nimajo motivacije za delo ali pa se prekomerno čustveno odzovejo na slabo oceno.
V odraslosti: odrasli z ADHD lahko težko vzdržujejo dolgoročne odnose, upravljajo delovno dinamiko ali se spopadajo z vsakodnevnimi stresnimi situacijami. Pri delu pogosto »zavlačujejo« z nalogami do zadnje minute, hitro obupajo ali se naveličajo. V odnosih, kjer partner težje razume čustveno zrelost lahko večkrat pride do konflikta, kar na dolgi rok pomeni težje vzdrževanje romantične zveze. Prav tako se težje soočajo s stresnimi situacijami, s katerimi se družba spopada na dnevni ravni. Lahko pride do ignorance in samoizolacije pred takimi situacijami ali pa do frustracije in pretiranih čustvenih odzivov.
Strategije za spodbujanje čustvene zrelosti pri ADHD
Čeprav čustvena nezrelost postavlja mnoge izzive in prepreke v vsakodnevnem življenju otrok z ADHD, obstajajo različni načini spodbujanja čustvene rasti.
Terapija senzorne integracije
Neustrezno obdelovanje senzornih informacij lahko pri otrocih z ADHD povzroči preobremenjenost možganov in neustrezne reakcije na dražljaje. Nekateri otroci zelo močno odreagirajo na glasne zvoke, močne vonje ali svetlobo. Prav tako jim lahko nekatera oblačila ali dotiki povzročajo neugodje ali izbruhe. Pogosto se tudi zgodi, da nekateri otroci težje zaznajo bolečino ali temperaturo.
Z ADHD se pogosto pojavlja potreba po gibanju in motorični nemir, zaradi česar jih je potrebno predvsem v šoli in pri šolskem delu večkrat umirjati in ustavljati, kar pogosto vodi v čustven izbruh ali stres. Pri teh otrocih pogosto opazimo težave na proprioceptivnem in vestibularnem sistemu, kar vodi v iskanje dražljajev in lahko povzroči vedenje, ki ga drugi dojemajo kot neprimerno in impulzivno. Terapija senzorne integracije pomaga pri lažjem in bolj kvalitetnem predelovanju teh dražljajev, kar vodi v lažjo čustveno regulacijo in manjšo obremenjenost možganov.
Čustveno vedenjska terapija
Čustveno vedenjska terapija združuje pomembne metode s področja nevrološke integracije, v prvi vrsti čustveno integracijo ter vedenjsko terapijo. Združuje kombiniran pristop za celostno obravnavo otrok z ADHD. Zavzema se za dobro počutje in lažjo samoregulacijo otroka, lažjo regulacijo čustev, na manj intenzivne vedenjske odzive in na splošno lažje funkcioniranje v družbi, v šoli in doma.
Dihalne vaje in meditacija
Meditacija pomaga posamezniku z ADHD, da poveča samozavedanje in s tem zmanjša impulzivnost, kar pomaga dati premišljen odziv. Kljub temu je praksa meditacije lažja pri odraslih, saj otroci pogosto ne zmorejo tehnik in umirjanja, ki jih ta metoda zahteva.
Lažje za otroke pa so dihalne vaje in tehnike, ki jih lahko izvajajo skupaj s starši, sede, leže ali stoje in pomagajo pri umirjanju, lažji koncentraciji in samoregulaciji.
Jasna rutina
Redna in jasna rutina lahko zmanjša občutek preobremenjenosti in čustvenega kaosa ter zagotovi občutek nadzora. Prav tako poveča samostojnost in organizacijo otrok. Na ta način je manj čustvenih izbruhov zaradi ne predvidenih situacij ali slabe organizacije.
Podpora staršev in učiteljev
Opaženje majhnih napredkov in dajanje pohval za dosego uspeha lahko drastično vpliva na izboljšanje samozavesti in okrepi pozitivno mišljenje in vedenje. Predvsem s strani oseb, ki z otrokom preživijo največ časa, z njim gradijo odnose in jih imajo otroci za vzor ter se jim želijo dokazati.
Vir: https://www.qustodio.com/en/blog/child-anxiety-pandemic/
Podpora skupnosti
Podporne skupine družin, ki se srečujejo s podobnimi izzivi lahko pomagajo staršem razumeti težave s katerim se soočajo in to, da se ne počutijo sami v tej situaciji. Na tak način lažje razumejo svoje otroke in prisluhnejo njihovim edinstvenim potrebam.
Preoblikovanje čustvene nezrelosti v prednost
Čeprav čustvena nezrelost predstavlja številne ovire v socialnem in vsakodnevnem življenju, prinaša tudi edinstvene prednosti. Ljudje z ADHD imajo pogosto povečano kreativnost, močno čustveno čutenje in globoko sposobnost empatije. Ob ustrezni podpori lahko to obrnejo v svojo korist. Na primer empatija in globoko čutenje lahko spodbujata sočutje in globje povezovanje z drugimi. Spontanost, strast in močna energija pa pripomorejo k ustvarjalnosti in navdušenosti nad različnimi dejavnostmi, ki so jim v interesu. Hitro lahko to preoblikujejo v entuziazem in vztrajnost. Njihova kreativnost pa pogosto pripomore k inovativnim in edinstvenim reševanjem problemov.
Zaključek
Razumevanje ADHD, presečišča dejanske in izvršilne starosti in čustvene zrelosti otrok, ki se spopadajo z izzivi te motnje, pomembno pomaga pri ustrezni podpori in izkoriščanju njihovega polnega potenciala. Z upoštevanjem njihove edinstvene razvojne poti in ponujenim prilagojenim strategijam lahko otroku pomagamo premagati življenjske izzive, graditi njihovo odpornost in samozavest. Čustvena zrelost je veščina, ki jo je mogoče razvijati in oblikovati skozi čas z ustreznim vodenjem, potrpežljivostjo in podporo. Ob spodbudi, otroci z ADHD lažje delujejo tako čustveno, kot družbeno in pretvorijo lastne izzive v prednosti.