Kaj je avtizem?
V Reha Medical smo tukaj za vas in vašega otroka, ko vas skrbijo znaki avtizma, razvojna odstopanja ali vedenje, ki ga težko razumete. Starši ste pogosto zmedeni med različnimi informacijami, mnenji strokovnjakov in čustveno stisko, zato vam želimo ponuditi varen prostor za pogovor, razumevanje in strokovno usmeritev.
Avtizem je vseživljenjska razvojna motnja, ki vpliva tako na življenje posameznika, kot tudi na ljudi okoli njega. Za avtizem je značilen edinstven vzorec vedenja, odvisnost od rutine, senzorna občutljivost, motena je čutna zaznava. Ljudi z avtizmom pogosto moti hrup, določen vonj in dotik. Zaradi slabe zaznave lastnega telesa se lahko poškodujejo, tepejo, grizejo predmete in oblačila, mečejo stvari, okrnjena je motorika. Vse omenjene težave lahko omilimo s pravočasnim ukrepanjem.
Terapija senzorne integracije pomaga otroku vse informacije, ki jih prejema preko čutil, smiselno pretvoriti v učinkovit odgovor, ki zajema motoriko, učenje, vedenje in govor.
Vključuje obravnavo vseh čutil preko blage izpostavljenosti različnim čutnim dražljajem, z namenom uravnotežiti in razviti pravilno obdelovanje dražljajev centralnega živčnega sistema.
Ena od ključnih terapij, s katerimi lahko otrokom z avtizmom učinkovito pomagamo, je terapija senzorne integracije.
Z njo ne »zdravimo diagnoze«, ampak otroku pomagamo, da bolje predela čutne dražljaje, se lažje umiri, sodeluje, uči in funkcionira v vsakdanjem življenju – doma, v vrtcu, šoli in širšem okolju. Naročite se na spodnjem linku.
Naročite oceno senzorne integracije – brez čakalne vrste
Kako prepoznamo avtizem?
Triada primanjkljajev
- težave s socialno interakcijo
- težave s komunikacijo
- težave s fleksibilnim mišljenjem
Vsak otrok z motnjo avtističnega spektra ima edinstven vzorec vedenja in stopnjo resnosti – od nizko funkcionalnega do visoko funkcionalnega. Nekateri otroci že v zgodnjem otroštvu kažejo znake motnje avtističnega spektra.
Eden prvih znakov je lahko tudi:
- zmanjšan očesni kontakt,
- pomanjkanje odziva na svoje ime ali ravnodušnost do staršev.
Drugi otroci se lahko prvih nekaj mesecev ali let življenja normalno razvijajo, nato pa nenadoma postanejo zaprti vase ali agresivni, lahko izgubijo jezikovne spretnosti, ki so jih že pridobili. Znaki se običajno pokažejo do starosti dveh let.
Pogosti simptomi avtizma
Senzorna občutljivost in vedenjski odzivi
Eden od pogostih simptomov je senzorna občutljivost otroka. Ta občutljivost se lahko nanaša na eno ali več čutil. Pogostokrat so taktilno občutljivi, lahko jih zmotijo:
- glasni zvoki,
- določen vonj,
- imajo težave s čutnim zaznavanjem in telesno shemo,
- se pogosto vrtijo,
- zibajo,
- mahajo z rokami,
- udarjajo, da s tem nadzorujejo stres in samoregulacijo telesa.
Za učinkovito metodo reševanja teh problemov, se je izkazala terapija senzorne integracije, ki omogoča individualni pristop in celostno obravnavo posameznika. Terapija je prilagojena potrebam posameznika in vodena s strani terapevta, ki poskuša zmanjšati senzorno stisko, vplivati na motoriko, kognitivno in socialno področje.
Ponavljajoči se vzorci vedenja
Otroci so pogosto odvisni od rutine in jih vsako odstopanje od vsakodnevnega rituala zmoti. Po navadi imajo tudi posebne interese ali pa so izjemno in nadpovprečno nadarjeni na nekem področju, ki jih zanima.
Zaradi edinstvene mešanice simptomov pri vsakem otroku je resnost včasih težko določiti. Na splošno temelji na ravni njihove sposobnosti delovanja in vključevanje v okolje in družbo.
Kako otroci z avtizmom doživljajo komunikacijo in interakcijo?
Otrok ali odrasel z motnjo avtističnega spektra ima lahko težave s socialno interakcijo in komunikacijskimi veščinami, vključno s katerim koli od teh znakov:
- Ne odzove se na svoje ime ali se včasih zdi, da vas ne sliši.
- Upira se telesnim stikom in držanju ali se zdi, da se raje igra sam in se umakne v svoj svet.
- Ima slab očesni stik in nima obrazne mimike.
- Ne govori ali ima zakasnjen govor.
- Ne more začeti pogovora oziroma ima težave pri vzdrževanju komunikacije.
- Njegov govor je monoton, brez čustvenega prizvoka.
- Dobesedno ponavlja besede ali besedne zveze, vendar ne razume, kako jih uporabiti.
- Videti je, da ne razume preprostih vprašanj ali navodil.
- Ne izraža čustev ali občutkov in zdi se, da se čustev drugih ne zaveda.
- Neprimerno pristopa k socialni interakciji, tako da je pasiven, agresiven ali moteč.
- Težko prepozna neverbalne znake, kot je razlaga obraznih izrazov, telesne drže ali tona glasu drugih ljudi.
- Ne razume šal ali sarkazma.
Vedenjski vzorci pri avtizmu
Ponavljajoči gibi in rutina
Otrok ali odrasel z motnjo avtističnega spektra ima lahko omejene, ponavljajoče se vzorce vedenja, interesov ali dejavnosti, vključno s katerim koli od teh znakov:
- Izvaja ponavljajoče se gibe, kot so zibanje, vrtenje ali mahanje z rokami (tiki).
- Izvaja dejavnosti, ki bi lahko povzročile samopoškodbe, kot je grizenje ali udarjanje z glavo.
- Razvije posebne rutine in ga sprememba rutine zmoti.
- Ima težave s koordinacijo in nepravilne vzorce gibanja, kot je okornost ali hoja po prstih.
- Očarajo ga podrobnosti predmeta, kot so vrteča se kolesa avtomobila, vendar ne razume splošnega namena ali funkcije predmeta.
- Je neobičajno občutljiv na svetlobo, zvok ali dotik (senzorna občutljivost), vendar je lahko brezbrižen do bolečine ali temperature.
- Ne sodeluje v imitaciji ali navidezni igri.
- Fiksira se na predmet ali dejavnost z nenormalno intenzivnostjo ali fokusom.
- Ima posebne preference glede hrane, kot je uživanje le nekaj živil ali zavračanje hrane z določeno teksturo.
Kdaj k specialistu za avtizem?
Dojenčki se razvijajo z lastnim tempom in mnogi se ne držijo natančnih časovnih okvirov, ki jih najdete v nekaterih knjigah za starše. Toda otroci z motnjo avtističnega spektra običajno kažejo nekatere znake zapoznelega razvoja pred 2. letom starosti.
Če ste zaskrbljeni glede otrokovega razvoja ali sumite, da ima vaš otrok motnjo avtističnega spektra, se o svojih pomislekih pogovorite s svojim zdravnikom. Simptomi, povezani z motnjo, so lahko povezani tudi z drugimi razvojnimi motnjami.
Znaki motnje avtističnega spektra se pogosto pojavijo zgodaj v razvoju, ko pride do očitnih zamud pri jezikovnih veščinah in socialnih interakcijah. Zdravnik vam bo morda priporočil razvojne teste, da bi ugotovil, ali ima vaš otrok zaostanke v kognitivnih, jezikovnih in socialnih veščinah, če vaš otrok:
- Do 6. meseca se ne odzove z nasmehom ali veselim izrazom, ne vzpostavi očesnega kontakta.
- Do 9. meseca ne posnema zvokov ali obrazne mimike.
- Do 12. meseca ne začne s komunikacijo (brblja).
- Do 14. meseca ne kaže na predmete ali ljudi.
- Pri 16 mesecih ne kaže znakov govora, ne hodi ali hodi po prstkih.
- Do 18. meseca se ne pretvarja ali se pretvarja.
- Pri 24 mesecih ne izgovarja dvo-besednih fraz.
- V kateri koli starosti izgubi jezikovne ali socialne spretnosti.
- Ima ponavljajoče se vedenjske vzorce.
Vzroki za nastanek avtizma
Motnja avtističnega spektra nima enega samega znanega vzroka. Glede na zapletenost motnje in dejstvo, da se simptomi in resnost razlikujejo, je verjetno vzrokov veliko. Vlogo lahko igrata tako genetika kot okolje.
Zdi se, da je več različnih genov vpletenih v motnje avtističnega spektra. Pri nekaterih otrocih je motnja avtističnega spektra lahko povezana z genetsko motnjo, kot sta Rettov sindrom ali sindrom krhkega X. Pri drugih otrocih lahko genetske spremembe (mutacije) povečajo tveganje za motnjo avtističnega spektra. Spet drugi geni lahko vplivajo na razvoj možganov ali na način komunikacije možganskih celic ali pa lahko določajo resnost simptomov. Zdi se, da so nekatere genetske mutacije podedovane, druge pa se pojavijo spontano.
Okoljski dejavniki
Raziskovalci trenutno raziskujejo, ali dejavniki, kot so virusne okužbe, zdravila ali zapleti med nosečnostjo ali onesnaževalci zraka, igrajo vlogo pri sprožitvi motnje avtističnega spektra.
Ena največjih polemik pri motnjah avtističnega spektra se osredotoča na to, ali obstaja povezava med motnjo in cepivi v otroštvu. Kljub obsežnim raziskavam nobena zanesljiva študija ni pokazala povezave med motnjo avtističnega spektra in kakršnimi koli cepivi.
Dejavniki tveganja
Število otrok z diagnozo motnje avtističnega spektra narašča. Ni jasno, ali je to posledica boljšega odkrivanja in diagnosticiranja ali dejanskega povečanja števila primerov.
Spol: fantje imajo 4× večjo verjetnost za MAS.
Družinska zgodovina: če ima družina enega otroka z MAS, je večje tveganje tudi za drugega.
Sorodne motnje: Rett, ADHD, krhki X, tuberozna skleroza …
Nedonošenčki: rojeni pred 26. tednom so bolj ogroženi.
Starost staršev: lahko vpliva na tveganje.
Kako avtizem vpliva na otrokovo funkcioniranje?
Otroci z motnjo avtističnega spektra imajo lahko težave s socialnimi interakcijami, komunikacijo in vedenjem.
Te težave lahko povzročijo:
- učne težave,
- težave z zaposlitvijo,
- nezmožnost samostojnega življenja,
- socialno izolacijo,
- stres v družini,
- depresijo in anksioznost,
- izločanje iz družbe.
Ali lahko simptome avtizma ublažimo?
Motnje avtističnega spektra ni mogoče preprečiti, vendar obstajajo možnosti lajšanja in obvladovanja znakov. Zgodnja diagnoza in intervencija sta najbolj koristni in lahko izboljšata vedenje, spretnosti in jezikovni razvoj. Terapija pa je koristna v kateri koli starosti.
Terapija senzorne integracije
Senzorna integracija je sposobnost možganov (CŽS) in telesa, da sprejema informacije preko čutil in jih smiselno pretvori v učinkovit odgovor. Terapija vključuje blago izpostavljenost različnim dražljajem v senzornem prostoru.
Uporabna vedenjska analiza
Uporablja vedenjski načrt za izboljšanje prilagodljivih sposobnosti in zmanjšanje neprimernega vedenja.
Usposabljanje socialnih veščin
Povečuje sposobnost delovanja v različnih družbenih situacijah.
Govorna in jezikovna terapija
Krepi govor, razumevanje in komunikacijo.
Fizioterapija in delovna terapija
Obravnava grobo in fino motoriko, prilagodljive spretnosti ter težave v funkcionalnosti.
Psihoterapija in zdravljenje sočasnih stanj
Pomaga pri anksioznosti, depresiji, samoregulaciji, ADHD itd.
Zdravila
Zdravnik lahko predpiše ustrezna zdravila, če je potrebno, v sodelovanju s starši.
Glavne vrste motenj avtističnega spektra
Aspergerjev sindrom
Čeprav je bil izraz Aspergerjev sindrom pred letom 2013 precej pogost, ga zdravstveni delavci pravzaprav ne uporabljajo več. Diagnostični priročnik DSM-5 jo je od takrat prerazvrstil v motnjo avtističnega spektra stopnje 1. Kljub temu se lahko Aspergerjev sindrom uporablja neformalno.
Otrok z motnjo spektra stopnje 1 bo imel nadpovprečno inteligenco in močne verbalne sposobnosti, vendar bo imel težave s socialno komunikacijo. Na splošno bo otrok z motnjo avtističnega spektra 1. stopnje pokazal naslednje simptome:
- Nefleksibilnost v mišljenju in vedenju.
- Izzivi pri preklapljanju med dejavnostmi.
- Težave z izvršnim delovanjem.
- Težave s senzorno občutljivostjo.
- Monoton govor, nezmožnost izražanja čustev v svojem govoru ali spreminjanja višine, da bi ustrezala njihovemu neposrednemu okolju.
- Težave pri komuniciranju z vrstniki v šoli ali doma.
Rettov sindrom
Rettov sindrom je redka genetska, nevrološka razvojna motnja, ki vpliva na razvoj možganov in jo opazimo že v otroštvu. Motnja večinoma prizadene deklice, čeprav jo je mogoče diagnosticirati tudi pri dečkih. Rettov sindrom predstavlja izzive, ki vplivajo na skoraj vse vidike otrokovega življenja. Dobra stvar je, da lahko vaš otrok še vedno uživa in živi izpolnjeno življenje z ustrezno nego. Lahko preživite skupni čas z družino in nudite podporo otroku, da lahko počne, kar ga veseli.
Pogosti simptomi Rettovega sindroma vključujejo:
- Izguba standardnega gibanja in koordinacije.
- Izguba fine motorike.
- Senzorna občutljivost.
- Izzivi pri komunikaciji in govoru.
- V nekaterih primerih težave z dihanjem.
Dezintegrativna motnja v otroštvu (CDD)
Dezintegrativna motnja v otroštvu (CDD), znana tudi kot Hellerjev sindrom ali dezintegrativna psihoza, je nevrorazvojna motnja, ki jo opredeljujejo zapozneli nastopi razvojnih težav v jeziku, motoričnih veščinah ali socialnih funkcijah. Otrok doživi normalen razvoj na teh področjih le, da naleti na oviro po starosti treh pa vse do 10 let.
Vzrok CDD ni znan, čeprav ga raziskovalci povezujejo z nevrobiologijo možganov. Dezintegrativna motnja v otroštvu je pogostejša pri dečkih. Od vsakih 10 primerov motnje bo devet dečkov in samo eno dekle.
Pri CDD se bo otrok normalno razvijal do trenutka, ko se motnja začne, regresije pa se nenadoma začnejo pojavljati v več kot dveh razvojnih vidikih njegovega življenja. Otrok lahko izgubi katero koli od naslednjih spretnosti in sposobnosti:
- Toaletne veščine, če so bile že vzpostavljene.
- Pridobljeni jezik ali besedišče.
- Socialne veščine in prilagodljivo vedenje.
- Motorične sposobnosti.
Kannerjev sindrom
Kannerjev sindrom je odkril psihiater Leo Kanner in ga označil kot infantilni avtizem. Zdravniki stanje opisujejo tudi kot klasično avtistično motnjo. Otroci s Kannerjevim sindromom bodo imeli težave, kot so:
- Pomanjkanje čustvene navezanosti na druge.
- Komunikacijski in interakcijski izzivi.
- Nenadzorovan govor.
- Obsedenost z rokovanjem s predmeti.
- Visoka stopnja spomina na pamet in vidno-prostorske spretnosti z velikimi težavami pri učenju na drugih področjih.
Pervazivna razvojna motnja – drugače neopredeljena (PDD-NOS)
Pervazivna razvojna motnja – drugače nespecificirana (PDD-NOS) je blaga vrsta avtizma, ki predstavlja vrsto simptomov. Najpogostejši simptomi so težave v socialnem in jezikovnem razvoju.
Otrok ima lahko zamude pri razvoju jezika, hoje in drugih motoričnih sposobnosti. To vrsto avtizma lahko prepoznate tako, da opazujete otroka na katerem področju kaže pomanjkljivosti, kot je na primer interakcija z drugimi. PDD-NOS se včasih imenuje “podpražni avtizem”, saj je to izraz, ki se uporablja za opis posameznika, ki ima nekatere, vendar ne vse simptome avtizma.
Kaj je pomembno za starše otrok z avtizmom?
- Naučite se čim več o MAS.
- Zagotovite rutino in strukturo.
- Povežite se z drugimi starši.
- Za posebne skrbi poiščite strokovno pomoč.
- Skrbite tudi zase — družina mora ostati stabilna.