spalne navade otrok

Zdrave spalne navade otrok in vpliv senzorne integracije

Zdrave spalne navade otrok in vpliv senzorne integracije

Spanec je pomemben vidik zdravja otrok, saj vpliva na ustrezen razvoj in dobro počutje. Vzpostavljanje zdrave spalne rutine že zgodaj v življenju podpira fizično zdravje otrok, hkrati pa tudi duševno zdravje, čustveno regulacijo, kognitivne zmožnosti in na splošno kvaliteto življenja.  Mnogo otrok pa se srečuje s spalnimi težavami, predvsem s težkim uspavanjem, nemirnim spancem ali nezadostno količino spanca. Še posebej  zahtevno je vzpostavljane spalnih navad pri otrocih s težavami na področju senzorne obdelave, saj igra senzorna integracija pomembno vlogo pri spanju. Vpliva na otrokovo sposobnost procesiranja senzornih dražljajev ter na zmožnost regulacije živčnega sistema pred spanjem.

Zakaj je kvaliteten spanec tako pomemben?

Spanje ima pomembno biološko funkcijo. Otrokovo telo in možgani med spanjem opravljajo življenjsko pomembne naloge. Slab spanec lahko povzroča razdražljivost, težave s pozornostjo in koncentracijo, zakasneli telesni ali kognitivni razvoj. Za ustrezen razvoj otrok mora biti zagotovljena določena mera počitka, ki:

  • Podpira rast: med spanjem se sproščajo določeni hormoni, ki podpirajo rast in razvoj.
  • Podpira razvoj možganov: spanje utrjuje spomine, izboljša učenje in spodbuja ustvarjalnost. Med globokim REM spanjem, se telesna energija obnovi, sproščajo se hormoni, ki so pomembni za razvoj možganov.
  • Krepi imunski sistem: kvalitetni spanec okrepi imunski sistem in pomaga otroku ostati zdrav ali se boriti z boleznijo.
  • Regulira čustva: otroci, ki dobro spijo so manj razdražljivi in bolje opremljeni za uravnavanje stresa.
  • Pomaga pri regeneraciji telesa in uma: med spanjem se otrokovo telo regenerira, spočije od dneva, ki je za njim in pripravi na dan, ki ga čaka. Pomembno je, da otrokovi možgani obdržijo informacije, ki so se jih naučili čez dan, za to je potrebna dobra kvaliteta spanca.
  • Vpliva na akademsko uspešnost: kvaliteta spanca vpliva tudi na uspešnost v šoli, obvladuje stres, fizično pripravljenost za šolsko delo in vpliva na dolgoročen spomin.

Priporočen čas spanja glede na starost otrok

Nacionalni inštitut za spanje priporoča naslednjo količino spanja, glede na starost otrok:

  • 12-17 ur za novorojenčke in dojenčke,
  • 11-14 ur pri starosti 1-2 leti,
  • 10-13 ur pri starosti 3-5 let,
  • 9-11 ur pri starosti 6-13 let,
  • 8-10 let pri starosti 14-17 let ter
  • 7-9 ur za odrasle.

 

Pogosti izzivi pri spanju

  1. Težave pri uspavanju: pogosto posledica uporabe ekranov pred spanjem, ne redne spalne rutine ali prekomerne senzorne stimulacije.
  2. Zbujanje ponoči: povezano z nočnimi morami, tesnobo in stresom, ne rednim spalnim navadam ali senzornimi odkloni.
  3. Upiranje spanju: pogosto zaradi pomankanja spalnih navad in rutine ali prekomerne senzorne stimulacije pred spanjem.

Razumevanje teh izzivov lahko staršem pomaga nasloviti osnovni vzrok spalnih težav in implementirati ustrezne rešitve glede na otrokove potrebe.

Znaki, da otrok premalo ali slabo spi

Če menimo, da otrok ne dobi dovolj spanca ali nekvalitetno spi, lahko preverimo pogoste znake, ki se ob tem pojavljajo:

  • težave s pozornostjo in koncentracijo,
  • utrujenost preko dneva,
  • razdražljivost,
  • telesni znaki (zehanje, nerodnost, »zaspane« oči, brez energije),
  • težave s pomnjenjem v šoli, pozabljivost,
  • pomankanje motivacije,
  • občutek tesnobnosti, stresa,
  • težave s prebujanjem,
  • slab imunski sistem.

Vloga senzorne integracije pri spanju

Senzorna integracija je proces, pri katerem možgani zbirajo, razvrščajo in obdelujejo senzorične dražljaje iz okolja in telesa. Pri nekaterih otrocih lahko senzorni sistemi preveč ali premalo reagirajo na dražljaje, kar oteži regulacijo centralnega živčnega sistema in prehod v spanje.

Spalne težave, ki so lahko povezane s slabim senzornim obdelovanjem informacij so:

  • Senzorna preobčutljivost: otrok lahko zazna teksture, zvoke ali svetlobo kot preveč moteče, kar oteži sprostitev pred spanjem.
  • Senzorna hiposenzitivnost: otrok lahko išče dražljaje, pri čemur se pojavi potreba po gibanju ali globokemu pritisku, da se lahko umiri in pripravi na spanje.
  • Težave s samoregulacijo: otrok lahko težko upravlja raven možganske vzburjenosti, ostaja prekomerno stimuliran ali nemiren pred spanjem.

Razumevanje otrokovih senzoričnih potreb in njihovo reševanje z ustreznimi strategijami lahko pomaga vzpostaviti boljše spalne navade.

Nasveti za zdrave spalne navade

Dosledna rutina

  • Pomaga uravnavati otrokov bioritem, torej občutek, kdaj postane zaspan.
  • Pri otrocih s senzornimi težavami rutina zagotavlja predvidljivost in zmanjšuje tesnobo pred spanjem.

Senzorno prijazno okolje pred spanjem

  • Prilagoditev rutine senzoričnim potrebam otroka, da lahko njegovo centralno živčevje preide v mirnejše stanje.
  • Uporaba tehnik sproščanja preko proprioceptivnega sistema: vključite umirjajoče aktivnosti, masaže z globokim pritiskom, pokrijte z obtežilno odejo (primerno glede na starost in težo).
  • Taktilna integracija: uporabljajte mehke, nežne in udobne materiale posteljnine in pižame, skladno s preferencami otroka, da se izognete senzorni preobremenitvi.
  • Umiritev preko vestibularnih dražljajev: počasno, ritmično zibanje ali guganje pred spanjem lahko pomaga otroku, ki išče vestibularno stimulacijo.
  • Pred spanjem lahko vključite tudi druge senzorne elemente, kot so mirna, sproščujoča glasba, zatemnitev prostora, nežna in prijetna aromaterapija.

Omejite senzorno preobremenitev pred spanjem

  • Hitre, glasne in grobe senzorne aktivnosti pred spanjem dvignejo možgansko aktivnost in vzburijo možgane, kar povzroča, da se otrok težje umiri.
  • Izogibajte se zaslonom, glasnim in hitrim igram vsaj eno uro pred spanjem. Modra svetloba iz zaslonov in prekomerna stimulacija lahko motita nastajanje in sproščanje melatonina, ki je ključen hormon pri spanju. Te aktivnosti rajši zamenjajte za sestavljanke, risanje ali branje.

Vključite senzorne igre čez cel dan

  • Spalna rutina se ne začne zvečer, ampak od trenutka ko otrok vstane iz postelje. Preverite senzorni profil otroka in na podlagi tega pripravite aktivnosti čez cel dan, da zagotovite njegove senzorne potrebe, zadostno gibanje, vključujte kognicijo in motorične dejavnosti. Na ta način bodo možgani zvečer pomirjeni, ravno prav utrujeni in pripravljeni na spanje.
  • Omogočite dovolj gibanja (skakanje, guganje, tek, poligoni, igre na igralih, plezanje), da zadovoljite vestibularni in proprioceptivni sistem.

Spodbujajte pomirjajoče senzorne aktivnosti, kot so igre z vodo, plastelinom ali senzornimi igračami.

Tehnike samoregulacije

  • Dihalne vaje lahko pomagajo otroku umiriti um in telo pred spanjem.
  • Taktilna integracija in globoki pritiski na telo pomagajo znižati nivo možganske aktivnosti in pripraviti otroka na spanje.
  • Uporaba vizualnih urnikov zmanjša tesnobo in otroka vnaprej pripravi na spanje, zagotavlja rutino in spodbuja otrokovo samostojnost.

Spalno okolje

  • Zatemnjena soba, brez elektronike ali utripajočih luči (od televizije, računalnika),
  • prezračen in svež prostor,
  • tih prostor,
  • soba naj ne bo pretopla.

Vključevanje senzorne integracije v spalne navade otrok

Terapija senzorne integracije je lahko ključ do uspeha pri otrocih, ki se spopadajo s spalnimi izzivi. Z ustreznimi pristopi, glede na otrokove potrebe, lahko s terapijo zagotovimo uravnavanje centralnega živčnega sistema in s tem pripravimo možgančke in telo na spanje.

Kako deluje?

Najprej je potrebno ugotoviti senzorni profil otroka. Ali je otrok iskalec senzornih dražljajev? Je preobčutljiv na določene dražljaje, kot so zvoki, razna svetloba ponoči, materiali pižame ali odeje? Ali pa morda potrebuje več senzornega stimulusa pred spanjem, da umiri živčni sistem, kot recimo zibanje, močni objemi, stiski,…

Glede na oceno senzornega profila je potrebno sestaviti individualni program za izvajanje terapij. Terapija izboljša senzorno procesiranje otroka in olajša obdelovanje senzornih informacij. Posledično je otrok bolj umirjen, saj so zadovoljene njegove edinstvene senzorne potrebe. Terapevt starše pouči o ustrezni spalni rutini, pomenu ustrezne senzorne integracije in nauči različnih tehnik sproščanja, ki se jih lahko uvede v spalno rutino (taktilna integracija, tehnika globokega pritiska, vestibularni priliv, učenje samoregulacije …).

Potrebno se je zavedati, da se rutina spanja ne prične zvečer predno gre otrok v posteljo, ampak se vzpostavlja preko celotnega dneva. Čez dan je potrebno zadovoljiti otrokove senzorne potrebe, da lahko zvečer mirno in hitro zaspi. To lahko storimo s senzornimi igrami, aktivnostmi, gibanjem, praktičnimi nalogami.

Zvečer je potrebno zagotoviti senzorno prijazno okolje, temno in tiho sobo, prijetne temperature, mehko pižamo in odejo. Poslužujemo se lahko obtežilnih odej, ki zagotovijo še dodatna umirjanje živčnega sistema, saj stimulirajo proprioceptivni sistem.

Tags: No tags

...