Skotopični sindrom – kako lahko vpliva na učne sposobnosti otroka?

Presojevalec oceni stanje, potrdi ali ovrže prisotnost simptomov s pomočjo testiranja in anamneze ter določi individualni odtenek barvnih folij Irlen, ki pomagajo predvsem pri branju in učnih težavah.

V primeru, da presojevalec ugotovi težjo stopnjo Skotopičnega sindroma, vas lahko napoti dalje na drugo stopnjo testiranja, na Irlen kliniko-Inštitut za Skotopični sindrom, kjer skupaj določite barvne filtre-očala. Za drugo stopnjo testiranja,  morate najprej obvezno opraviti testiranje pri enem izmed presojevalcev za omenjen sindrom.

Kaj je skotopični sindrom?

Skotopični sindrom, znan tudi kot Irlen sindrom, je motnja senzorne obdelave vizualnih dražljajev. Vpliva na sposobnost možganov, da učinkovito obdelujejo vizualne informacije. Ta motnja lahko povzroči vrsto težav, zlasti pri branju in drugih pretežno vizualno zahtevnejših nalogah. Vključuje motnje senzorike, kognicije, bralne težave, občutljivost na svetlobo in nekatere fizične simptome. Sindrom je poimenovan po Helen Irlen, ki je prva opisala omenjen sindrom, ta pa ni povezan s težavami z vidom, temveč z načinom, kako možgani interpretirajo vizualne dražljaje. Gre torej za težavo na vizualnem možganskem korteksu.

Skotopični sindrom pogosto spremlja osebe z diagnozami, kot so ADHD, motnje avtističnega spektra, disleksijo ali druge učne težave in je v precejšnji meri odvisen tudi od genetike.

Simptome sprožijo okoljski dejavniki, kot so:

• močna svetloba,
• močne fluorescentne luči,
• močni vzorci,
• veliko napisanega v besedilu,
• različne barve, kontrasti,…

Vir: https://houstoneducationalservices.com/irlen-syndrome

Kateri simptomi in težave se pojavljajo pri osebah s skotopičnim sindromom?

Simptomi se od posameznika do posameznika razlikujejo in so odvisni od stopnje resnosti ter od tega, kako hitro se težave pojavijo.

Med najpogostejše simptome uvrščamo:

• Občutljivost na svetlobo

Osebe s skotopičnim sindromom so občutljive na različne vire svetlobe, kot so:

• sončna svetloba,
• luči v trgovskih centrih,
• močne nočne lučke doma,
• luči avtomobilov ponoči,
• svetloba računalnika in podobno.

Pogosto zunaj raje nosijo sončna očala, pod močnimi lučmi postanejo napeti, nervozni, lahko se pojavijo fizični simptomi, kot na primer glavoboli, slabost, vrtoglavice.

Kakšne težave imajo osebe z skotopičnim sindromom?

Osebe s skotopičnim sindromom se pogosto srečujejo s težavami pri branju. Težavo predstavlja črno besedilo na beli podlagi. Kako? Bela barva je sestavljena iz vseh barv mavrice, kar pomeni, da se vsa svetloba od nje odbije, medtem ko črna barva vso svetlobo barvnega spektra vpije. Težavo pri skotopičnem sindromu predstavlja en odtenek barvnega spektra, ki po vizualnem živcu ne pride istočasno do možganov, kot ostali odtenki na spektru. Zaradi tega možgani težje sestavijo belino oziroma je belina za njih preveč močna in jih zmoti, posledično pa pride do utrujenosti, glavobola, bolečih oči, solzenja, popačenj besedila in drugih težav.

Branje je zato neučinkovito. Po navadi osebe s skotopičnim sindromom:

• berejo počasi,
• težko razumejo prebrano,
• se izogibajo branju,
• berejo tako, da sledijo s prstom ali z ravnilom,
• preskakujejo besede, ločila ali vrstice,
• potrebujejo več odmorov,
• besedilo pogosto vidijo popačeno.

Težave s pozornostjo in koncentracijo pri osebah s skotopičnim sindromom

Osebe s skotopičnim sindromom se težje fokusirajo na delo, težje sledijo pouku, težko se osredotočajo na učenje, delo za računalnikom in podobnim obveznostim. Vizualne popačenosti, ki jih povzroča omenjen sindrom, lahko otežijo pozornost in koncentracijo, zlasti pri nalogah, ki zahtevajo daljše obdobje vizualne osredotočenosti.

Vir: https://www.readandspell.com/irlen-syndrome

Težave z zaznavanjem globine

Pogosto se pojavljajo težave pri ocenjevanju razdalj in prostorskih odnosov, kar otežuje dejavnosti, kot so vožnja, igranje športa, lovljenje žoge, hoja po stopnicah, … pojavljajo se težave na grobi in fini motoriki.

Fizični simptomi

Pri osebah s skotopičnim sindromom, se zaradi preobremenitve in nelagodja pogosto pojavijo tudi fizični simptomi, kot so:

• glavoboli, migrene,
• omotica,
• napetosti mišic,
• slabost,
• pekoče, solzne, rdeče oči in podobno.

Popačenje besedila na papirju

Pri osebah s skotopičnim sindromom lahko pride tudi do popačenj črnega besedila na beli podlagi. Besedilo lahko izgleda zapacano, razmazano, megleno, lahko se jim premika ali izginja. Nekateri ljudje imajo težavo tudi s popačenji v prostoru, nekatere predmete vidijo megleno, lahko se premikajo ali niso na pravem mestu, saj možgani ne zmorejo prikazati realne slike.

Vrste popačenj:

• blurry,
• halo,
• rivers,
• seesaw,
• shaky,
• swirl,

Vir: https://otswithapps.com/category/irlen-syndrome/

Specifične učne težave

Med specifične učne težave, s katerimi se srečujejo otroci s skotopičnim sindromom, sodijo težave pri:

• branju,
• matematiki (števila, kvadratki, mreže),
• likovni vzgoji (doživljanje neugodja pri različnih barvah, kontrastih, vzorcih, …),
• športni vzgoji (slaba motorika, težave z zaznavanjem globine, izogibanje športu).

Kako ugotovimo skotopični sindrom?

Najpogosteje se skotopični sindrom odkrije pri otrocih, saj so šolski delavci vedno bolj usposobljeni za prepoznavanje tega sindroma.

V primeru, da:

• otrok težko bere,
• dosti mežika,
• toži za glavobolom,
• si neprestano mane oči ali hitro izgublja fokus,
• je potrebno otroka vprašati ali ima težave z vidom in zaznavanjem okolice, saj pogosto sami ne izpostavijo, da vidijo megleno, dvojno ali zabrisano sliko. 
• Tako starši, kot tudi šolski delavci morajo spretno opazovati vedenje otroka in se z njim pogovarjati o tem, kaj doživlja, saj je to ključno pri odkrivanju skotopičnega sindroma.

Pri odraslih skotopični sindrom odkrijemo redkeje, to pa z razlogom, ker odrasli niso več toliko izpostavljeni delu za knjigami in zvezki, ne potrebujejo več toliko brati, pri težavah s svetlobo pogosto najdejo kompenzacije s sončnimi očali, zatemnitvijo prostora, manj svetlimi lučmi in podobno. Skratka, simptome sami pri sebi ne opazijo ali pa pomislijo na težave z vidom, glavobole, migrene, kot posledico staranja in drugo. Zato je potrebna dobra ozaveščenost o skotopičnem sindromu, saj lahko le na ta način hitro povežemo prve znake z omenjenim sindromom.

Kako poteka diagnostika za skotopični sindrom?

Ugotavljanje prisotnosti skotopičnega sindroma običajno vključuje večstopenjski postopek. Pri prvem koraku se izpolni vprašalnik, ki je razdeljen na več razdelkov in nam pove ali obstaja tveganje na skotopični sindrom.

V primeru, da vprašalnik nakaže na možnost obstajanja skotopičnega sindroma, sledi osnovno testiranje pri strokovnjaku, presojevalcu skotopičnega sindroma, da ugotovi simptome, ki kažejo na sindrom. Pregled vključuje:

• anamnezo,
• različne tehnike (branje, štetje, opazovanje),
• provokacijske teste

za potrditev prisotnosti skotopičnega sindroma in določitev oblike (blaga/zmerna/težja).

Če ti testi nakažejo na Irlen sindrom, je naslednji korak ocenjevanje s pomočjo barvnih prekrivanj ali folij. Ti pripomočki pomagajo ugotoviti, ali lahko določene barve ublažijo vizualne popačenosti in nelagodje, ki jih doživlja posameznik. Te folije potem služijo kot učinkovit pripomoček pri učenju ali branju. Pri otrocih se svetuje tudi kopiranje učbenikov, delavnih zvezkov in drugih pripomočkov na barvne liste, podobne foliji ter prilagoditev v šoli (učni listi, ocenjevanje, preverjanje znanja na barvni papir).

Vir: https://visionplusmag.com/eye-matters/understanding-irlen-syndrome/

V primeru, da je intenziteta skotopičnega sindroma težje oblike in bi bili potrebni dodatni postopki, lahko presojevalec posameznika napoti naprej na drugo stopnjo diagnostike na Inštitut za skotopični sindrom/Irlen kliniko. Tam poteka testiranje za določitev barvnih filtrov v obliki očalnih stekel.

Kako poteka zdravljenje oziroma obvladovanje sindroma?

Glavno obvladovanje skotopičnega sindroma vključuje uporabo barvnih prekrivanj, to so barvne folije oziroma listi, ki se postavijo čez bela gradiva in so zlasti uporabni v šoli in za učno delo doma. Ali pa se uporabljajo spektralni filtri, to pa so po meri narejena očala s specifično barvo, ki pomaga pri ustreznem predelovanju vizualnih dražljajev na vidnem možganskem korteksu. Odtenek barvnega filtra ali folije se lahko razlikuje od osebe do osebe in se določi skozi postopek med diagnostično oceno.

1. Barvna prekrivanja: To so prozorni listi barvne plastike, ki se postavijo čez besedilo, da zmanjšajo vizualne popačenosti in izboljšajo udobje ter uspešnost branja.
2. Spektralni filtri: To so po meri tonirana očala. Filtrirajo določene valovne dolžine svetlobe, ki povzročajo nelagodje, izboljšajo vizualno zaznavanje in zmanjšajo simptome.

Vir: https://visionplusmag.com/eye-matters/understanding-irlen-syndrome/

Kakšen vpliv ima skotopični sindrom na učenje in delo?

Skotopični sindrom lahko pomembno vpliva na akademsko uspešnost in vsakodnevne dejavnosti posameznika. Otroci so lahko napačno diagnosticirani z disleksijo ali drugimi učnimi težavami zaradi težav pri branju. Obremenitev in utrujenost, povezani s to motnjo, lahko privedeta do frustracij, nizke samozavesti in zmanjšanega uspeha v šoli.

Vendar pa se lahko z ustrezno diagnozo in uporabo ustreznih folij ali filtrov z mnogimi posamezniki doseže znatne izboljšave in ti dalje živijo normalno življenje, brez omenjenih težav. Izboljšana tekočnost branja, zmanjšanje nelagodja in boljša koncentracija lahko privedejo do boljše akademske in poklicne uspešnosti ter višje kakovosti življenja.

Vir: https://www.irlencenterct.com/what-is-irlen-syndrome