Kadar se pri dojenčku ali malčku pojavi sum na avtizem, je najpomembnejše: mirno opazovanje, beleženje znakov in pravočasna usmeritev k ustrezni oceni. Posamezen znak sam po sebi še ne pomeni avtizma. Pomemben je vzorec več znakov in njihova vztrajnost skozi čas. Uvod v tematiko najdete na strani avtizem; v nadaljevanju pa povzemamo najpogostejše znake in jasen načrt naslednjih korakov.
Kaj pomeni »sum na avtizem«
Motnje avtističnega spektra (MAS) zajemajo različno širok razpon vedenj in sposobnosti. Nekdanja diagnoza Aspergerjev sindrom je danes del spektra MAS – več o tem na strani Aspergerjev sindrom. Sum je utemeljen, kadar se pojavlja več spodaj opisanih znakov in trajajo skozi daljše obdobje.
Zgodnji znaki (0–12 mesecev)
- Očesni kontakt je kratek ali ga otrok redko vzpostavi.
- Socialni nasmeh in odziv na obrazne mimike sta skromna po 2.–3. mesecu.
- Odziv na ime je po 6.–9. mesecu nezanesljiv, če ni močnih dražljajev.
- Vokalizacija: manj brbljanja ali brbljanje, ki se ne razvija v zloge.
- Skupna pozornost: težje sledi pogledu/gesti (kazanje) in “deljenje” zanimanja.
- Senzorična regulacija: izrazito iskanje ali izogibanje zvokom, dotiku, položajem; nenavadni ponavljajoči gibi.
Znaki med 12–24 meseci
- Manj gest (kazanje, kimanje), manj izmenjave v igri “na vrsti”.
- Jezik: malo besed ali zaostanek v razumevanju; odsotnost “pripovedovanja” s kretnjami in mimiko.
- Interesi: ozki, močno ponavljajoči vzorci igre; manj simbolne igre.
- Senzorično-motorično: težje prenaša spremembe rutine; okorna ali nenavadna motorika.
Kdaj ukrepati – rdeče zastavice
- Ni socialnega nasmeha do 3. meseca in malo zanimanja za obraze.
- Ni brbljanja do 9. meseca ali izguba že osvojenih spretnosti (npr. očesni kontakt, glasovi).
- Ne odziva se na ime po 9.–12. mesecu.
- Ni kazanja/gest do 12. meseca in malo “deljenja” zanimanja.
- Močno senzorično izogibanje ali izrazito iskanje dražljajev, ki ovira vsakdan.
Kam po pomoč in pot do ocene
Prvi korak je pogovor s pediatrom in napotitev v razvojno ambulanto za standardizirano oceno. Za orientacijo obstajajo presejalni vprašalniki (npr. M-CHAT-R/F za 16–30 mesecev), ki pa niso diagnoza. Vloga senzorične obdelave pri MAS je opisana na strani senzorna integracija.
Kako lahko starši pomagajo doma
- Skupna pozornost: pokažite predmet, počakajte na odziv, poimenujte in se veselite skupaj.
- Kratek, jasen jezik + geste; veliko pozitivnih utrditev.
- Rutine z igro: “kukuc”, daj-daj, igre na vrsti; kratki, pogosto ponovljeni bloki.
- Senzorična regulacija: umirjeno okolje; pred aktivnostjo nežna propriocepcija (npr. objemi, pritiski na dlani/stopala). Več idej: senzorna integracija.
Strokovna podpora in terapije
Načrt podpore je individualen in usklajen z družino. Pri nas združujemo razvojno-terapevtski pristop, senzorno-motorično podporo, igro za komunikacijo in pozornost. Pri večjih otrocih se lepo dopolnjuje tudi terapija s konji, ki motivira k sodelovanju in krepi držo, ravnotežje ter socialne izmenjave.
FAQ – pogosta vprašanja
Ali lahko dojenčku postavijo diagnozo avtizma?
Diagnoza se najpogosteje postavlja po 18.–24. mesecu, a znake je smiselno opazovati in podpreti že prej. Zgodnja podpora družini lahko pomembno pomaga pri komunikaciji in urejanju vsakdana.
Ali je slabši očesni kontakt vedno znak avtizma?
Ne. Lahko gre za temperament, senzorične preference ali drugo razvojno dinamiko. Pomemben je vzorec več znakov in njihova vztrajnost skozi čas.
Kakšna je razlika med zamikom govora in motnjami avtističnega spektra?
Zamik govora se kaže predvsem v počasnejšem razvoju jezika, pri MAS pa so pogosto prisotne še težave v socialni komunikaciji (očesni stik, skupna pozornost, deljenje zanimanja) in ponavljajoči vzorci vedenja. V praksi se lahko prekrivajo, zato je smiselna razvojna ocena.
Ali se znaki lahko nekaj časa izboljšajo in se nato spet vrnejo?
Da. Fluktuacije so pogoste in odvisne od spanja, rutine, senzoričnega okolja in zahtev situacije. Pomaga dosedna rutina ter strategije senzorične regulacije.
Kdo postavi diagnozo avtizma in kako poteka?
Diagnozo postavi multidisciplinarna ekipa (pediater/psihiater, psiholog, logoped/terapevt). Uporabijo se standardizirana orodja, opazovanje in pogovor s starši. Čas do diagnoze je različen; pomembno je, da podporo začnemo zgodaj, tudi pred dokončno diagnozo.
Ali cepljenja povzročajo avtizem?
Ne. Kakovostne raziskave ne potrjujejo povezave med cepljenjem in avtizmom. Pomembno je zanašanje na zanesljive zdravstvene vire.
Je avtizem pogostejši pri dečkih?
Da, v populaciji je pogostejši pri dečkih. Pri deklicah so znaki včasih subtilnejši in se lahko pokažejo kasneje.
Kako o sumu obvestim vrtec in kaj naj povem vzgojiteljici?
Kratko opišite, kaj otrok zmore in kje potrebuje podporo (npr. prehodi med dejavnostmi, hrup, vizualni urniki). Dogovorite se za dosledne rutine in načine umiritve. Takšna komunikacija otroku zelo pomaga.
Koliko “ekrana” je priporočljivo?
Pri malčkih priporočamo zelo omejen čas zaslonov. Prednost dajemo interaktivni igri, skupni pozornosti, pesmicam z gestami in gibanju.
Ali senzorna integracija pomaga?
Lahko pomaga pri regulaciji in pozornosti, kar olajša učenje in komunikacijo. Uporabna je kot del širšega, individualno prilagojenega načrta.
Kdaj razmisliti o genetskem svetovanju?
O tem odloča pediater/specialist, zlasti ob družinski obremenjenosti, spremljajočih zdravstvenih težavah ali pri zgodnjem nastopu izrazitejših znakov.
Je Aspergerjev sindrom ločena diagnoza?
Ne več. Danes se šteje kot del motenj avtističnega spektra.
Viri