KAJ JE SINDROM ZALEŽANE GLAVE IN KAKO GA LAHKO ODPRAVIMO?

Zaležana glava je pojem, ki označuje asimetrično oblikovano lobanjo pri dojenčkih in majhnih otrocih. Do njega pride zaradi delovanja neke zunanje sile oz. drugega pritiska na lobanjo med razvojem.

Kako pogosta je zaležana glava in kaj jo povzroči?

Pojavi se pri približno 20% dojenčkov, vendar večinoma ne povzroča resnejših zdravstvenih težav.

Do zaležane glave lahko pride:

• Med nosečnostjo: zaradi določenega položaja v maternici ali premalo prostora v maternici
• Med porodom: Predvsem pri težkem in dolgem porodu ali drugih posebnosti poroda (ozek porodni kanal, drugi pritiski na lobanjo…)
• Po porodu (v prvih tednih): V prvem letu življenja je lobanja dojenčka relativno mehka in hitro raste, takrat doseže kar 85% svoje odrasle velikosti. To naredi glavo dojenčka zelo upogljivo, še posebej v prvih nekaj mesecih življenja. Ravno zaradi tega lahko dolgotrajen pritisk na en del lobanje vodi do sploščenosti. Če vaš dojenček preživi dolga obdobja na hrbtu z glavo v enem položaju, se lahko del njegove glave splošči.

Kako lahko s fizioterapijo pomagamo otroku, ki ima zaležano glavo?

Obisk fizioterapevta je lahko zelo koristen pri obravnavi zaležane glave, saj so fizioterapevti usposobljeni za oceno ter zdravljenje te težave. Zgodnje zdravljenje lahko pomaga preprečiti nadaljnje deformacije glave in zmanjša tveganje za kasnejše razvojne težave. Fizioterapevt bo staršem podal različne nasvete in priporočil vaje, ki lahko pomagajo izboljšati položaj glave in preprečujejo nadaljne zaležanje. Pomembno je, da se starši že od začetka posvetijo tej težavi, saj lahko zaležana glava pri dojenčku vpliva na razvoj in gibanje.

Kako izgleda zaležana glava?

Obstajajo različne vrste zaležane glave, odvisno od tega, kateri del glave je najbolj prizadet/zaležan:

• PLAGIOCEFALIJA: Plagiocefalija opisuje asimetrično sploščenost ene strani glave. To povzroči, da glava izgleda asimetrično; ušesa so lahko neusklajena in glava izgleda kot nekakšen paralelogram, ko jo gledamo od zgoraj. Včasih čelo in obraz na ploski strani malo »izbuljita«. Plagiocefalija je torej diagonalna asimetrija glave. Pogosto je ta splošnenost na eni zadajšnji strani glave in pogosto je asimetričen celoten obraz.
• BRAHIOCEFALIJA: Pri brahiocefaliji je zadnji del glave bolj zaležan/ ploščat, medtem ko je sprednji del glave izbočen. To pomeni, da je lobanja relativno široka in kratka (običajno je širina vsaj 80% dolžine). Pri brahiocefaliji postane zadnji del glave sploščen, kar povzroči, da se glava razširi. Lahko se pojavi tudi rahlo izbočenje čela in na splošno široko čelo.

Kako zaležano glavo sploh odkrijemo ter kako jo lahko odpravimo?

Praviloma so ravno starši tisti, ki prvi opazijo nepravilnosti. Diagnosticiranje zaležane glave je hitro in enostavno z običajnim pregledom pri pediatru. Ta pregleda in oceni glavo iz vseh možnih položajev, da lahko ugotovi samo obliko glave in morebitna odstopanja na področju čela, obraza, čeljusti in oči.

Zdravljenje se običajno osredotoča na spremembe v otrokovem položaju in spodbujanje različnih oblik gibanja in aktivnosti.  Pri lažjih oblikah se zaležana glavica popravi že sama v prvem letu starosti.

Nekateri pristopi k zdravljenju vključujejo:

• MENJAVANJE POLOŽAJEV: Spodbujanje raznolikosti položajev med spanjem in med budnostjo lahko pomaga zmanjšati pritisk na eno stran glave. KAKO TO DOSEŽEMO?
• Če je otrokova glavica zaležana na eni strani, ga začnimo polagati za spanje na drugo (nezaležano) stran.
• Otroka čim več odlagajte v trebušni položaj na tla.
• Med igro mu igrače ponujajte in polagajte na drugo (nezaležano) stran.
• Uporaba TERAPEVTSKE ČELADE. Ta se lahko priporoči, če se oblika glave vašega dojenčka z menjavo položaja ne spremeni ali če je stopnja sploščenosti visoka. Čelada uporablja nežne pritiske za preoblikovanje lobanje, saj usmerja rast glave v dele, kjer je to potrebno. Ker lobanja dojenčka ostane mehka kar nekaj časa ni potrebnega velikega pritiska, da se lobanja preoblikuje. Zdravljenje s takšno čelado se običajno začne med 4. in 6. mesecem, trajanje zdravljenja pa je odvisno od posameznega primera. Odvisno je predvsem od starosti dojenčka, resnosti stanja in hitrosti rasti dojenčkove glave. 
• Kirurški poseg: V izjemnih primerih, ko konzervativni pristopi niso učinkoviti, se lahko zdravnik odloči za kirurški poseg, da popravi obliko lobanje. Vendar pa so ti primeri zelo redki.
• FIZIOTERAPIJA: Specialisti za fizioterapijo lahko priporočijo vaje in tehnike, ki pomagajo krepiti mišice vratu, hrbta in ramen ter spodbujajo bolj pravilen položaj glave.

Kako lahko zaležana glava vpliva na kasnejši razvoj otroka?

Dojenčki s sindromom zaležane glave so lahko bolj nagnjeni k zamudam v razvoju, vključno z motoričnim sposobnostim, jezikom ali kognitivnimi sposobnostmi, vse to pa lahko vpliva na njihov razvoj kasneje. Kljub temu je pomembno, da vemo, da zaležana glava ne vpliva na razvoj možganov dojenčkov, temveč le na obliko glave. Večina teh razvojnih zamud pa se sčasoma, s pravo pomočjo tudi odpravi.

Zaležana glava pri dojenčkih lahko vpliva na kasnejši razvoj otroka na več načinov:

• Dolgotrajna zaležanost glave lahko povzroči asimetričen razvoj lobanje in obraza.
• Vodi lahko v težave s hranjenjem ter težave z zobmi.
• Zaradi deformacij se lahko pojavijo težave s slušnim in vidnim razvojem.
• Povzroči lahko težave s spanjem.
• Povzroči lahko razne dihalne težave.
• Vpliva lahko na celoten psihosocialni razvoj otroka.

Načini kako lahko preprečimo zaležano glavo po rojstvu?

Za preprečevanje zaležane glave po rojstvu dojenčka je bistvenega pomena stalno spreminjanje položaja dojenčka. Njegovo gibanje naj bo čim bolj raznoliko že od samega začetka njegovega življenja ter skozi celoten razvoj.

PREŽIVLJANJE ČASA NA TREBUŠČKU: Verjetno najpomembnejša praksa za preprečevanje zaležane glave je, da zagotovite, da buden dojenček čim več časa preživi v trebušnem položaju. Vsak dan se poslužujte časa na trebuščku. S tem ne le preprečujemo zaležano glavo ampak je ta položaj za dojenčke pomemben tudi iz drugih razlogov:

• V trebušnem položaju dojenček krepi mišice vratu, ramen in rok, le te pa so potrebne za dvigovanje glave, obračanje ter sčasoma tudi kobacanje.
• Trebušni položaj spodbuja razvoj grobih motoričnih sposobnosti, ki so prav tako ključne za doseganje kasnejših mejnikov.
• Trebušni položaj pripomore tudi k senzoričnemu razvoju

SPREMINJAJE POLOŽAJA VAŠEGA DOJENČKA MED SPANJEM: Tudi med spanjem je pomembno, da pri dojenčku menjavamo njegov položaj, s čimer preprečimo, da bi bila njegova glava vedno usmerjena v isto stran. Zato ga za spanje polagamo na različne načine.

IZOGIBAJMO SE PREŽIVLJANJU ČASA V AVTO SEDEŽIH, GUGALNIKIH IN DRUGIH PRIPOMOČKIH: Pretirana uporaba takšne opreme lahko pri dojenčku ovira njegov gibalni razvoj in hkrati poveča tveganje za razvoj sindroma zaležane glave.

HANDLING: Za preprečevanje zaležane glave je pomembno tudi, da z dojenčkom pravilno rokujemo že od rojstva. Pravilno rokovanje z dojenčkom pomaga pri razvoju pravilnih gibalnih vzorcev, hkrati pa lahko s tem preprečimo možnosti za razvoj zaležane glave.