Kazalo
V življenju igrajo naše mišice ključno vlogo, saj nam omogočajo gibanje, pokončno držo in opravljanje vsakodnevnih aktivnosti. Ena izmed značilnosti skeletnih mišic je mišični tonus, ki na splošno pomeni napetost mišice, ko je le ta v mirovanju.
Omogoča nam pokončno držo (da lahko kljub gravitaciji stojimo pokonci) in da se premikamo. Mišični tonus mora biti do neke mere napet, vendar ne preveč in ne premalo.
Pri novorojenčkih in dojenčkih se mišični tonus nanaša na to, kako trdne ali sproščene so mišice med gibanjem in v mirovanju.
Ko govorimo o motnjah mišičnega tonusa pri dojenčkih govorimo o zvišanem ali o znižanem mišičnem tonusu.
- Visok mišični tonus (hipertonija) pomeni, da so mišice bolj napete
- Nizek mišični tonus (hipotonija) označuje večjo »sproščenost« mišic.
Mišični tonus je torej ključen za normalno delovanje vseh naših mišic, saj omogoča njihovo pripravljenost na gibanje ter vzdržuje ravnovesje med napetostjo in sprostitvijo.
Tako hipotonija kot hipertonija sta pogosto prehodni razvojni motnji, ki lahko vplivata na otrokov motorični razvoj. Spremembe v mišičnem tonusu lahko nakazujejo različne razvojne težave ali morebitne druge zdravstvene probleme. Če pri dojenčku opažate znake motenj mišičnega tonusa, je pomembno, da se posvetujete s pediatrom ali razvojnim nevrofizioterapevtom, da ta oceni stanje in zagotovi ustrezno obravnavo dojenčka.
Kaj pomeni, da je vaš dojenček hipoton?
Izraz hipotonija označuje zmanjšan oz. nizek mišični tonus.
- To pomeni, da so mišice dojenčka manj »napete« in manj sposobne ohranjati stabilnost telesa med gibanjem in v mirovanju. Običajno imajo mišice tudi v stanju mirovanja nekaj kontrakcije, medtem ko so pri hipotoniji mišice ves čas zelo »mehke«, ker nimajo niti v mirovanju nobene napetosti.
Moramo pa vedeti, da hipotonija in mišična oslabelost ne pomenita isto, čeprav je mišična oslabelost simptom hipotonije.
Kako prepoznati hipotonijo?
Glede na samo lokacijo hipotonije govorimo o centralni in periferni hipotoniji.
Glavni znaki hipotonije pri dojenčkih in otrocih vključujejo:
- Slabo kontrolo glave ter težave s sredinsko poravnavo,
- Šibek trebušček,
- Ekstenzijski vzorec (iztegovanje nazaj),
- Povišan mišični tonus v drugih udih (kompenziranje),
- Zaostajanje / kasnejše doseganje razvojnih mejnikov,
- Jok je pogosto šibkejši,
- Možne so težave pri sesanju in požiranju.
Pri otrocih se lahko posledice hipotonije pokažejo tudi kasneje z:
- Zmanjšanim mišičnim tonusom,
- Zmanjšano mišično močjo in vzdržljivostjo,
- Hipermobilnimi sklepi (prevelika gibljivost v sklepih),
- Slabo držo (ploska stopala, težave s hrbtenico, izbočen trebuh…),
- Slabim ravnotežjem,
- Pogostim sedenjem na »W« oz. žabjim sedom,
- Težavam z govorom in požiranjem.
VIR: http://www.msn.com
Zakaj hipotoni dojenčki kasneje dosežejo razvojne mejnike?
Na gibalni razvoj dojenčka v veliki meri vpliva ravno tonus mišic. Dojenček se lahko na zmanjšan tonus odzove na različne načine. Dojenček, ki ima slabo kontrolo glave, rok in nog, se bo začel zaradi tega kasneje obračati. Za njih je značilno tudi, da jim pasenje kravic predstavlja težavo (v položaju jim je naporno) in se nekoliko kasneje posedejo, skobacajo ter shodijo. Zaradi zmanjšane mišične moči zato hipotoni dojenčki potrebujejo več časa za razvoj motoričnih spretnosti, zato kasneje dosegajo razvojne / gibalne mejnike.
Pomembno je, da njihovega razvoja ne prehitevamo in dojenčke ne posedamo prehitro (dokler se ne posedejo sami) ter jih ne postavljamo na noge (dokler se še ne vstajajo sam). S tem jim namreč vzamemo kar nekaj časa za učenje, krepitev mišic in pripravo na višje položaje.
Kateri so možni vzroki za hipotonijo?
Hipotonija se lahko pojavi v kateri koli starosti, vendar se največkrat opazi že v prvih mesecih dojenčkovega življenja. Vzroki za hipotonijo so lahko prirojeni ali pridobljeni kasneje.
Hipotonijo v večini primerov povzročijo različne:
- Nevrološke motnje,
- Genetske motnje / genetski dejavniki,
- Presnovne motnje,
- Mišične motnje,
- Težave pri porodu.
Hipotonija je torej velikokrat povezana z nekaterimi nevrološkimi, mišičnimi ter genetskimi motnjami kot so:
- Downov sindrom,
- Mišična distrofija,
- Spinalna mišična atrofija,
- Cerebralna paraliza,
- Prader-Will sindrom,
- Miotonična distrofija,
- Marfanov sindrom …
Hipotonija je lahko tudi posledica slabše delujočega vestibularnega sistema. Vestibularni sistem je namreč odgovoren za nadzor razvnotežja ter koordinacije gibanja, prav motnje v vestibularnem sistemu pa lahko vplivajo na mišični tonus ter prispevajo k hipotoniji pri doječkih / otrocih.
V kolikor se pri otrocih pojavljajo težave na vestibularnem sistemu ali drugih sistemih senzorne integracije, jim lahko pomaga terapija senzorne integracije. Terapija se uporablja za obravnavo težav s senzorno obdelavo in vključuje aktivnosti, ki spodbujajo integracijo senzornih dražljajev v možganih.
Kaj pa je hipertonija?
Hipertonija je ravno nasprotna hipotoniji in je od nje manj pogosta. Pri hipertoniji gre torej za povečan oz. zvišan mišični tonus, opažamo lahko zakrčenost mišic. Dojenčki s hipertonijo se lahko zdijo togi in imajo težave pri gibanju. Pojavi se lahko tako pri dojenčkih kot pri večjih otrocih in odraslih.
Obstajata dve vrsti hipertonije:
- spastična (povečana refleksna aktivnost ter krči) in
- distonična hipertonija (togost mišic, ki se ne spreminja z gibanjem).
Simptomi hipertonije:
- Omejena gibljivost,
- Težave pri gibanju okončin,
- Slabše ravnotežje,
- Bolečine v mišicah,
- Nehoteno krčenje mišic.
Tako kot pri hipotoniji so vzroki za hipertonijo lahko različne poškodbe ali stanja, ki vplivajo na delovanje centralnega živčega sistema.
Kako se hipotonija in hipertonija diagnosticirata?
Hipotonija in hipertonija se običajno odkrijeta že ob rojstvu ali v prvih mesecih dojenčkovega življenja. Diagnoza se največkrat postavi pri pregledu pri pediatru.
Kako pa poteka celoten pregled/postavitev diagnoze?
- Pregled: Pediater bo sprva opravil temeljit fizični pregled, med katerim bo ocenil mišični tonus, reflekse in druge znake nepravilnosti v razvoju.
VIR: https://www.babyphysio.com
- Anamneza: Zdravnik bo pregledal tudi zdravstveno in genetsko zgodovino dojenčka / družine ter ugotovil, ali je bilo stanje posledica kakršnih koli zapletov, ki so se zgodili pred rojstvom vašega dojenčka ali med porodom.
- Druga slikovna testiranja: V kolikor se mu bo zdelo potrebno, bo zdravnik opravil tudi nekatere druge preiskave (npr. CT, MR, EMG…)
VIR: https://mindthebleep.com/assessing-the-floppy-baby/
Kako poteka zdravljenje teh mišičnih motenj?
V kolikor bo pediater opazil motnje v mišičnem tonusu pri dojenčku, ga bo napotil do razvojnega pediatra in nevrofizioterapevta, ki bosta naprej zdravila stanje.
Nevrofizioterapija: Fizioterapija igra ključno vlogo pri obravnavi motenj mišičnega tonusa in spodbuja razvoj motoričnih spretnosti ter izboljšanje mišičnega tonusa. Fizioterapevti uporabljajo različne pristope in tehnike za pomoč dojenčkom s hipotonijo ali hipertonijo:
- Nevrofizioterapevtska obravnava: Nevrofizioterapevtska obravnava je ključna za krepitev mišic in spodbujanje pravilnih gibalnih vzorcev, hkrati pa preprečuje nastanek asimetrij in atipičnega gibanja. Ta pristop vključuje vaje, ki spodbujajo želene gibalne vzorce, hkrati pa preprečujejo nastanek abnormalnih vzorcev gibanja. Prav to je pomembno pri otrocih s hipotonijo in hipertonijo, saj lahko pravilna obravnava prepreči morebitne nadaljne zaplete.
- Vaje za krepitev / sproščanje mišic: Fizioterapevti izvajajo posebne vaje, ki so prilagojene starosti in sposobnostim otroka. Pri večjih otrocih so vaje ciljane na krepitev šibkih mišic in spodbujajo razvoj moči.
- Bownova terapija: Za zmanjšanje mišične napetosti lahko fizioterapevti pri dojenčkih in otrocih izvajajo tudi Bownovo terapijo. Pri Bownovi terapiji se z nežnimi manualnim tehnikami namreč osredotočamo ravno na mišice, kite, vezi in fascije. Ker pa je terapija zelo nežna se lahko izvaja že v obdobju novorojenčka in naprej pri dojenčkih in večjih otrocih ter tudi pri odraslih.
- Edukacija staršev: Fizioterapevti educirajo starše o hipotoniji ter hipertoniji in jim svetujejo, kako lahko doma najbolje podpirajo razvoj svojega otroka.
Pomembno je, da se zavedamo, da je vsak otrok edinstven, zato je treba zdravljenje prilagoditi njegovim individualnim potrebam. Fizioterapevti lahko s sodelovanjem staršev zagotovijo najboljšo možno obravnavo za dojenčka/otroka.
Kakšna je vloga staršev pri spodbujanju zdravega mišičnega razvoja dojenčkov?
Starši imajo ključno vlogo pri spodbujanju gibalnega razvoja otroka s hipotonijo / hipertonijo. Tukaj je nekaj glavnih nasvetov:
- Pravilno rokovanje z dojenčkom: Pomembno je, da se starši naučijo pravilnega rokovanja s svojim dojenčkom, saj lahko s tem preprečijo razvoj nenormalnih vzorcev gibanja. Sem spada obračanje, dvigovanje, držanje v naročju, odlaganje, previjanje in preoblačenje, hranjenje ter podiranje kupčka. Priporočamo, da starši obiščejo nevrofizioterapevtsko obravnavo, kjer vas bo fizioterapevt naučil pravilnega rokovanja.
- Igra na tleh: Otroka čim več časa odlagajte na tla na tršo podlago (npr. blazina), kjer bo imel možnost raziskovanja okolja in s tem najboljše možnosti za razvoj gibalnih vzorcev.
- Izogibati se preživljanju časa v pripomočkih kot so nosilke, počivalniki in podobno. Ti pripomočki ne spodbujajo pravilnega gibalnega razvoja dojenčkov, še posebej pri otrocih s težavami z mišičnim tonusom. Namesto tega je bolje, da otroka spodbujate k preživljanju časa na tleh. S tem bo dojenček krepil mišice, ki jih potrebuje za normalen gibalni razvoj.