Kognitivne sposobnosti so zmožnosti učinkovite uporabe možganov za uspešno upravljanje življenja in reševanja vsakodnevnih problemov. Vključujejo sposobnost pridobivanja informacij, njihovo shranjevanje, obdelavo in uporabo pri odločanju, kar je nujno potrebno za samostojno opravljanje vsakodnevnih nalog.
So zmožnosti, ki vključujejo procese kot so zaznavanje, učenje, razmišljanje, spomin in reševanje problemov. Te zmožnosti so ključne za razumevanje in interakcijo z okoljem ter za uspešno prilagajanje novim situacijam.
VIR: Kinder Pillar (https://www.kinderpillar.com/blog/2023/07/27/enhancing-focus-and-attention-strategies-to-improve-childrens-concentration-skills/)
Katere kognitivne sposobnosti poznamo?
Kognitivne sposobnosti vključujejo različne funkcije:
ZAZNAVANJE oz. PERCEPCIJA: Je proces za zaznave, obdelave in interpretacije senzornih informacij iz okolja.
POZORNOST: Je sposobnost osredotočanja na določene dražljaje in filtriranje nepomembnih informacij od pomembnih.
Ločimo med:
- Osredotočena pozornost: sposobnost osredotočanja na določen dražljaj ali nalogo
- Razdeljena pozornost: sposobnost usmerjanja pozornosti na več nalog ali dražljajev hkrati
- Selektivna pozornost: sposobnost izločanja nepomembnih informacij in osredotočenja na pomembne.
- Vzdrževana pozornost: sposobnost ohranjanja pozornosti na nalogo skozi daljše časovno obdobje.
SPOMIN: zmožnost shranjevanja in priklica informacij. Ločimo med kratkoročnim in dolgoročnim ter delovnim spominom.
- Kratkoročni spomin: sposobnost začasnega shranjevanja in manipuliranja z informacijami
- Dolgotrajni spomin: Sposobnost dolgotrajnega shranjevanja informacij
- Delovni spomin: sposobnost zadrževanja in uporabe informacij med izvajanjem nalog
UČENJE: je proces pridobivanja novih znanj in spretnosti ter prilagajanje glede na predhodne izkušnje.
JEZIK IN KOMUNIKACIJA: je sposobnost razumevanja in tvorjenja govornih in pisnih komunikacij.
LOGIČNO RAZMIŠLJANJE IN REŠEVANJE PROBLEMOV: je zmožnost razmišljanja na abstrakten način in iskanje rešitev za različne probleme / izzive. Gre za kritično mišljenje ter kreativno razmišljanje.
IZVRŠILNE FUNKCIJE: so visoke funkcije kot so:
- Načrtovanje
- Odločanje
- Inhibicija
- Kognitivna fleksibilnost / fleksibilnost mišljenja
Vse te sposobnosti so med seboj povezane in jih potrebujemo pri izvajanju kompleksnih nalog. Kognitivne sposobnosti se razvijajo skozi celotno življenje, zaradi starosti ali drugih poškodb/obolenj (predvsem nevroloških) pa začnejo skozi leta tudi upadati.
Delovanje kognitivnih funkcij si lahko pogledate tudi v spodnjem videu:
Kako je senzorna integracija povezana s kognitivnimi sposobnostmi?
Senzorna integracija je proces, pri katerem možgani zaznavajo, sprejemajo ter interpretirajo senzorne informacije, ki prihajajo iz telesa in okolja, ter jih združujejo v celoto. To omogoča osebi, da ustrezno reagira na različne dražljaje. Te informacije oz. dražljaji, ki nas ves čas obkrožajo so:
- Vidni
- Slušni
- Taktilni
- Proprioceptivni (zavedanje lastnega telesa)
- Vestibularni (zajema gibanje in ravnotežje v notranjem ušesu)
- Okušalni
- Vohalni
Senzorna integracija vključuje sposobnost možganov, da združijo informacije, kot so vid, sluh, dotik, ravnotežje in propriocepcija, da lahko oseba učinkovito opravlja vsakodnevne dejavnosti.
Senzorna integracija je pomembna za razvoj in delovanje otrok, saj jim omogoča, da se učinkovito odzivajo na svoje okolje. Motnje v senzorni integraciji lahko kot primer privedejo do težav z učenjem, koordinacijo in vedenjem. Gre torej za ključni proces, ki vpliva na gibanje, vedenje in učenje.
Senzorna integracija in kognitivne funkcije so torej tesno povezane, saj učinkovita senzorna integracija prispeva k razvoju in delovanju različnih kognitivnih funkcij. Ustrezna senzorna integracija je ključna za učinkovito delovanje večino kognitivnih sposobnosti in sicer na naslednje načine:
Vpliv SI na POZORNOST IN KONCENTRACIJO
- Ustrezna senzorna integracija omogoča učinkovito filtriranje nepomembnih dražljajev, kar pomaga pri osredotočanju na pomembne naloge. To je ključno za osredotočeno učenje in reševanje problemov. Težave z SI privedejo do preobremenjenosti z dražljaji, kar pri otrocih otežuje koncentracijo.
Vpliv SI na SPOMIN
- Senzorni dražljaji imajo velik pomen pri tvorjenju spominov. Motnje v SI lahko vplivajo na sposobnost ohranjanja in priklica informacij.
Vpliv SI na IZVRŠILNE FUNKCIJE
- Vse izvršilne funkcije potrebujejo natančno obdelavo senzornih informacij.
Vpliv SI na REŠEVANJE PROBLEMOV IN RAZMIŠLJANJE
- Ti dve kognitivni funkciji temeljita na dobri sposobnosti združevanja in preoblikovanja vseh različnih senzornih informacij.
Vpliv SI na JEZIK IN KOMUNIKACIJO
- Razumevanje jezika ter produkcija jezika sta oba povezana z ustrezno integracijo tako slušnih kot vizualnih informacij. Motnje senzorne integracije lahko tako posledično vplivajo na govor, sluh in sposobnosti pisanja.
Vpliv SI na ZAZNAVANJE OZ. PERCEPCIJO
- Celotna natančna zaznava okolja je odvisna od ustrezne senzorne integracije.
Vpliv SI na SOCIALNO KOGNICIJO
- Razumevanje drugih ljudi (predvsem čustev) ter ustrezno odzivanje nanje zahteva ustrezno integracijo vizualnih informacij (izraz obraza), slušnih informacij (ton glasu) ter tudi telesnih informacij (govorica telesa). Težave s senzorno integracijo otežijo prepoznavanje čustev in socialno interakcijo.
Kaj je MOTNJA SENZORNE INTEGRACIJE?
Je stanje, pri katerem možgani ne morejo pravilno organizirati in interpretirati senzornih informacij. Posledično lahko oseba doživlja preobčutljivost ali premalo občutljivost na senzorne dražljaje, kar vpliva na njeno sposobnost učinkovitega odzivanja na okolje.
Terapija senzorne integracije je pristop, ki temelji na spodbujanju ustrezne obdelave ter odzivanja na senzorne informacije, ki jih ves čas zaznavamo.
Osnova načela terapije senzorne integracije, ki se jih držimo v Centru Reha Medical so:
- OCENA: Celoten individualiziran pristop k obravnavi vsakega otroka temelji predvsem na temeljiti in podrobni klinični oceni, s katero lahko opredelimo realno stanje otroka.
- INDIVIDUALIZIRAN PRISTOP: terapija je prilagojena specifičnim potrebam posameznika. Glede na izvedeno oceno terapevt nato prilagodi načrt terapije.
- TERAPIJA PREKO »ZABAVNIH« AKTIVNOSTI: terapija vključuje aktivnosti, ki so za otroke zabavne in motivirajoče. S tem dosežemo aktivno sodelovanje otrok v različnih senzornih izkušnjah.
Kakšne so koristi terapije senzorne integracije?
Terapija senzorne integracije ima več učinkov. Med drugim vpliva na:
- Izboljšanje pozornosti in koncentracije: Boljša sposobnost filtriranja nepomembnih dražljajev in osredotočanje na naloge.
- Izboljšana groba in fina motorika
- Povečanje samozavesti in samostojnost: Boljše obvladovanje vsakodnevnih aktivnosti in večja neodvisnost.
- Izboljšanje socialnih veščin: Boljše razumevanje in odzivanje na socialne signale ter boljše sodelovanje z vrstniki.
- Regulacija čustev in vedenja: Boljša sposobnost obvladovanja frustracij in stresnih situacij.
Komu je terapija namenjena?
- Otroci z motnjami senzorne integracije,
- Otroci z razvojnimi motnjami, motnjami pozornosti in koncentracije itd.,
- Otroci z vedenjskimi in čustvenimi težavami,
- Otroci s težavami na grobi motoriki ali fini motoriki, motnjami mišičnega tonusa …
- Otroci z učnimi težavami, …ADHD, Avtizem…
Terapija senzorne integracije je ključni pristop za pomoč posameznikom z motnjami v senzornem procesiranju. Z uporabo strukturiranih in zabavnih aktivnosti, prilagojenih specifičnim potrebam posameznika, terapija izboljšuje kognitivne, motorične in socialne funkcije, kar vodi k boljšemu vsakodnevnemu delovanju in višji kakovosti življenja.
KAKO LAHKO DOMA SPODBUJAMO RAZVOJ KOGNITIVNIH SPOSOBNOSTI PRI OTROKU?
V nadaljevanju vam predstavljamo nekaj primerov aktivnosti, ki jih lahko vključujete v vsakdan in s tem pomagate otroku pri krepitvi in izboljšanju kognitivnih sposobnosti:
- IGRANJE MISELNIH IGER:
- SESTAVLJANKE IN UGANKE: spodbujajo logično razmišljanje
- KRIŽANKE, SUDOKU: izboljšujejo besedni zaklad, spomin, logično razmišljanje
- ŠAH: pomaga pri načrtovanju, napovedovanju
- DRUŽABNE IGRE: Preko interakcije z drugimi delamo na socializaciji in izboljšujemo kognitivne sposobnosti.
- BRANJE, POGOVARJANJE, RAZPRAVLJANJE: redno branje knjig, revij, člankov pri otroku izboljšuje besedni zaklad, razumevanje in razmišljanje. Pogovori o vsebini prebranega pa so hkrati zelo koristni, zato postavljajte vprašanja in spodbujajte analizo ter interpretacijo.
- UČENJE NOVIH VEŠČIN: Učenje novih jezikov, glasbil, kuharskih receptov itd. krepi spomin in sposobnost učenja. Ko nekomu razlagate koncept ali določeno veščino pa krepimo razumevanje in hkrati sposobnost izražanja.
- USTVARJANJE:
- Risanje, slikanje in druge ročne spretnosti spodbujajo ustvarjalnost in fine motorične sposobnosti.
- Pisanje dnevnika ali pisanje zgodb pa krepi pisne spretnosti, domišljijo in sposobnost izražanja.
- REDNA TELESNA VADBA izboljšuje prekrvavitev možganov, kar lahko pozitivno vpliva na kognitivne funkcije. Ob tem je za zdravje možganov ključna tudi URAVNOTEŽENA PREHRANA ter DOVOLJ SPANCA.
Redno vključevanje naštetih aktivnosti v dnevno rutino lahko v veliki meri prispeva k razvoju in izboljšanju kognitivnih sposobnosti.