Razvoj dojenčka od rojstva do prvih korakov

Rast in razvoj dojenčka sta neprekinjena procesa, ki se odvijata skozi celotno življenje posameznika. Obstajajo določena pričakovana zaporedja, po katerih se razvijamo. Na primer, dojenčki najprej dvignejo glavo, nato se obračajo, sedijo, plazijo in hodijo. Vsak posameznik pa se razvija drugače. Nekateri namreč dosežejo določene mejnike hitreje, drugi počasneje. Prav tako različni deli telesa rastejo neenakomerno in v različnih obdobjih, npr. noge se lahko hitreje razvijajo kot roke. Vsak otrok ima svoj edinstven način rasti in razvoja, na kar pa vplivajo predvsem genetika, okolje, prehrana.

Sam razvoj otroka, od spočetja do pubertete, lahko razdelimo v naslednja OBDOBJA RAZVOJA:

• Prenatalno obdobje (intrauterino)
• Obdobje dojenčka (delimo na obdobje novorojenčka in kasneje obdobje dojenčka)
• Zgodnje otroštvo (delimo na obdobje malčka in predšolsko obdobje)
• Šolsko obdobje
• Adolescenca

V nadaljevanju si bomo pogledali razvoj dojenčka, od rojstva do samostojne hoje.

Razvoj dojenčka glede na različne NAČINE oz. VRSTE RAZVOJA

Govorimo o:

• Kognitivnem razvoju
• Čustvenem razvoju
• Socialnem razvoju
• Motoričnem razvoju

KOGNITIVNI RAZVOJ –  se nanaša na proces rasti in spreminjanja različnih kognitivnih sposobnosti (mišljenje, spomin, učenje, jezik…).

ČUSTVENI RAZVOJ –  se nanaša na proces razvijanja sposobnosti za razumevanje, prepoznavanje in izražanje čustev.

SOCIALNI RAZVOJ –  se nanaša na proces, kjer posameznik pridobiva sposobnosti, znanje ter različne veščine za vzpostavljanje odnosov z drugimi ljudmi.

MOTORIČNI OZ. GIBALNI RAZVOJ –  pa se nanaša na način, kako otrok pridobiva gibalne vzorce in spretnosti. To je proces, ki se začne z enostavnimi gibi v že v obdobju dojenčka in napreduje skozi otroštvo in adolescenco. Vsaka stopnja rasti in razvoja pa je odvisna od prejšnjih faz.

Zakaj je gibalni razvoj dojenčka tako pomemben?

• Gibalni razvoj je ključen za razvoj možganov in kognitivnih sposobnosti ter socialni in čustveni razvoj.
• Otrokom omogoča raziskovanje okolja in razvoj motoričnih spretnosti, kar vodi v celosten napredek.
• Da nam sposobnost manipulacije z okolico ter vključevanje oz. interakcijo z drugimi ljudmi.

Dober gibalni razvoj dojenčka nam predstavlja nek osnovni temelj za celosten razvoj otroka.   

V nadaljevanju si bomo pogledali nekaj ključnih točk o gibalnem razvoju pri dojenčkih.

Obdobje novorojenčka traja prvi mesec življenja. Gre za prehodno obdobje, ki sega od obdobja znotraj maternice do trenutka, ko se otrok sreča z zunanjim okoljem. Obdobje dojenčka pa se začne ob koncu prvega meseca in traja do konca prvega leta starosti. V prvih mesecih se dojenček zelo hitro razvija, hitro pridobiva na teži in velikosti.

Razvoj dojenčka OD 1. DO 3. MESECA STAROSTI

• Razvoj kontrole glavice poteka postopoma, pri čemer jo novorojenček občasno dvigne s površine. Ko začne obračati glavo v trebušnem položaju, občuti težo na licih in ustih. To senzorično doživetje usmerja organizacijo in integracijo kasnejše ustne aktivnosti.
• Spontani gibi (refleksna aktivnost MNRI), ki se generirajo pred rojstvom, se še naprej izražajo v prvih mesecih po rojstvu. Novorojenček mora zdaj ugotoviti, kako aktivirati svoje telo v tem novem polju gravitacije. Novorojenčkovo gibanje je sprva zelo neusklajeno in naključno, saj prisotni refleksi predstavljajo odzive na dražljaje iz okolja.
• Z vsakim tednom se glava pogosteje nahaja v sredinski poravnavi, oči pa segajo v okolico.
• Do starosti treh mesecev dojenček najde sredinsko poravnavo. S tem se postopoma aktivirajo reakcije za vzpostavljanje drže (vzravnalne reakcije)
• Premikanje glave vpliva na hrbtenico, in v prvih treh mesecih dojenček pridobi sposobnost, da glavo ohranja v navpičnem položaju, ko je na trebuhu, ter jo lahko obrne v vse smeri.
• V trebušnem položaju je pri novorojenčku težišče telesa zelo kranialno, kasneje dojenček težo nosi na podlahteh, njegove roke pa še ne posegajo v prostor.
• Do 3. meseca so v trebušnem položaju noge vedno bolj iztegnjene, medtem ko jih v hrbtnem položaju že krči in dviga ter s tem dviga medenico.

Razvoj dojenčka v 4. MESECU STAROSTI

• V trebušnem položaju je teža še vedno na podlahteh, z rokami začne posegati po predmetih in jih prijemati
• V trebušnem položaju ob dvigu glave dvigne od podlage še prsni koš
• Začne dvigovati noge v hrbtnem položaju,
• Iz hrbtnega položaja se obrne na bok

Razvoj dojenčka v 5. in 6. MESECU STAROSTI

• V trebušnem položaju se začne odrivati od dlani
• V hrbtnem položaju se prijema za kolena, kasneje se prijema za stopala in prstke (s tem pa pripravlja hrbtenico na pokončen položaj)
• Roke na hrbtu pripelje v prostor
• Začne s pilotiranjem
• Zadrži bočni položaj in se počasi začne obračati na trebuh

Razvoj dojenčka OD 7. do 9. MESECA STAROSTI

• Iz trebuha se obrne že nazaj na hrbet
• V hrbtnem položaju si pripelje nogice do ust
• Začetek plazenja
• Prehod iz ležečega položaja v stranski sed in samostojno sedenje
• Prehod v štirinožni položaj, lahko že začne s kobacanjem

Razvoj dojenčka MED 9. IN 12. MESECEM STAROSTI

• Veliko kobaca in sedi
• Iz štirinožnega položaja počasi začne z vstajanjem skozi polklek
• Stoji ob opori
• Naredi par korakov paralelno ob opori
• Kasneje že stoji v prostoru brez opore

Razvoj dojenčka PO 12. MESECU STAROSTI

• Samostojno hodi (hoja je sprva ne sigurna, širokotirna, roke ima ves čas » v preži«, nato pa postane vedno bolj zanesljiva in sigurna)
• Razvija se fina motorika

Razvoj motoričnih sposobnosti, jezika in socialnih veščin se nadaljuje skozi prvo leto in naprej. Vsak dojenček pa se razvija individualno, pri čemer je pomembno spodbujati njegov razvoj s primernimi igrami, interakcijo ter ljubeznijo. Poleg tega je pomembno, da dojenčku zagotovimo varno in spodbudno okolje ter redne preglede pri pediatru, da s tem zagotovimo, da dojenček dosega svoje razvojne mejnike pravilno.

Kakšna so odstopanja od kvalitetnega razvoja dojenčka?

Gibalni razvoj dojenčka kot smo si ga pogledali prej je seveda zelo individualen in se razlikuje od dojenčka do dojenčka. Zavedati se moramo, da ni tako pomembno, kdaj dojenček osvoji določene mejnike v razvoju, ampak je predvsem pomembno na kakšen način jih osvoji (torej kvaliteta samih osvojenih mejnikov ter da jih ne preskakuje).

Vsekakor pa so mejniki, za katere je pomembno da jih dojenčki dosežejo v približno enakem času. Če dojenček teh mejnikov ne doseže v nekem pričakovanem času, lahko gre za določena odstopanja od normalnega gibalnega razvoja.

Odstopanja od normalnega gibalnega razvoja pri dojenčkih lahko vključujejo različne težave kot so:

• Zakasnjeno doseganje gibalnih mejnikov
• Asimetrično gibanje (če dojenček uporablja eno stran telesa veliko več kot drugo ali kaže asimetrične vzorce gibanja)
• Hipotonija / hipertonija (znižan ali povišan mišični tonus lahko vpliva na sposobnost dojenčka, da razvija motorične veščine)
• Nezmožnost gibanja (če se ne more premikati kot dojenčki enake starosti)
• Neobičajno gibanje (nenavadno gibanje, ki ni značilno za gibalni razvoj dojenčkov).

Pomembno je, da starši redno spremljajo razvoj svojega otroka. V primeru, da opazite kakršnekoli skrbi ali odstopanja od normalnega gibalnega razvoja se posvetujte s pediatrom ali obiščete nevrofizioterapevta. Zgodnje odkrivanje in ukrepanje lahko pripomoreta k boljšemu obravnavanju težav in izboljšanju dolgoročnih izidov.