RehaMedicAL

Zakaj ni dobro, da moj otrok zavzema sedenje na W ali t.i. »žabji sed« medtem ko se igra na tleh?

Otrok, ki pogosto zavzema sedenje na W ima navadno oslabljene mišice trupa, medtem ko tovrstno sedenje povzroča neustrezen položaj sklepov in mišic, kar lahko kasneje privede do neustrezne telesne drže in bolečin v sklepih hrbtenice ter nog. 

Žabji sed, oziroma sedenje na w, bi lahko opisali kot položaj med klečanjem in sedenjem, pri katerem so kolena močno pokrčena, zadnjica pa je na tleh ujeta med obema nogama. Če otroka pogledamo iz ptičje perspektive bomo opazili, da s položajem svojih nog oblikuje črko W.

Takšen položaj je pri otrocih precej pogost in nam daje občutek, kot da je ta položaj za otroka udoben, saj ga pogosto zavzamejo med igranjem na tleh in v njem zdržijo kar precej časa. Tak položaj otroku omogoča zelo široko oporo v primerjavi z navadnim sedenjem, kjer se tal dotikajo samo z medenico in stopali. Poleg široke opore ta položaj otroku omogoča vzdrževanje pokončne drže, vendar brez uporabe moči mišic centra telesa oziroma aktivacije trebušnih mišic. V W sedu bomo skoraj zagotovo našli otroke, ki imajo precej šibke tiste mišice, ki vzdržujejo pokončno držo otroka.

Zakaj ni dobro, da otroku dovolimo sedenje na W ?

V W-sedu je predvsem pomembno, da smo pozorni na položaj njegovih nog, te so glede na položaj telesa obrnjene oz. rotirane preveč navznoter v kolkih, stopala štrlijo navzven. Velik del teže telesa se tako prenese na golenice, prav tako pa je v tem položaju tudi hrbtenica preveč zaokrožena oziroma so njene fiziološke krivine porušene. Ob takem načinu sedenja se otrok lahko igra le z igračo, ki jo ima pred sabo, saj mu ta položaj ne omogoča, da bi se obračal na stran, ali segel z roko za telo, ali na drugo stran telesa, pri čemer bi prečkal srednjo linijo telesa. V primeru, da bi otrok z eno roko segel preko srednje linije telesa bi izgubil široko bazo opore, ki mu jo nudi ta položaj, pri tem posledično izgubil ravnotežje. S tem razlogom po igračah raje segajo s tisto roko, ki je najbližje. Vsa ta dejanja ne pripomorejo k razvoju bilateralne koordinacije telesa (obojestranske usklajenosti), ki je ključnega pomena pri dobrem gibalnem razvoju otroka in kasneje pri šolskem delu. Bilateralna koordinacija namreč omogoča usklajeno delovanje obeh rok in nog pri opravljanju določene naloge oz. gibalne aktivnosti, omogoča spretno uporabo našega telesa. Seganje po igračo s tisto roko, ki je bližje, namesto z dominantno roko, pa lahko povzroči zmedo tudi pri optimalnemu razvoju dominance rok in nog. Rezultat celote bo slabo delovanje vestibularnega sistema (ravnotežnostnega organa v našem notranjem ušesu), saj ne bo optimalnih pogojev za njegov dober razvoj.

Daljša obdobja takega sedenja lahko tako pri otroku kmalu privedejo do nadaljnjih neugodnih posledic na telesno držo, hojo in njegove gibalne spretnosti in sposobnosti.

Kakšne so lahko posledice sedenja na W ?

Vestibularne in razvojne težave, ki se lahko pojavijo kot posledica W seda v kasnejšem obdobju so:

  • slabše ravnotežje,
  • nespretnost in slabša groba motorika,
  • slabša fina motorika in kasneje težave pri pisanju in branju, šolskemu delu
  • skolioza, bolečine v hrbtenici,
  • hoja po prstih, hoja z obračanjem stopal navznoter (X položaj nogic),
  • ploska stopala,
  • mišična nesorazmerja, ki spremenijo položaj kolka, kolen in stopal,
  • zakrčenost ali skrajšave zadnjih stegenskih mišic,
  • neustrezen razvoj kolkov,
  • bolečine in težave med gibanjem,
  • nizek mišični tonus oz. šibke mišice trupa (jedra telesa).

Kaj storiti, če otrok pogosto zajema tovrstni način sedenja na W ?

Kadar je mogoče, poskusite odvrniti tovrstno sedenje. To ne pomeni, da morate otroka nenehno popravljati, vendar ga lahko spodbudite k bolj funkcionalnemu položaju. Če vaš otrok med igranjem vedno sedi na tleh, ga lahko občasno prenesemo za mizo, kjer lahko pravilno sedi na stolu, ali k nižji mizici, kjer bo moral visoko klečati. Prav tako jih lahko spodbudimo, da se igrajo z igračami v legi leže na trebuhu.

A samo spreminjanje položajev “ni dovolj”. Svetovali bi, da pri otroku poskusimo okrepiti mišice trupa in zmanjšati napetost v zadnjih stegenskih mišicah. Če ima otrok slabo mišično ravnovesje ali nizek mišični tonus, je optimalno, da ga poskušamo spodbuditi k izvajanju aktivnosti, ki bodo vplivale na te dejavnike in se mu pri sedenju ne bo treba zanašati na  širšo podporno podlago. Vse to lahko počnemo preko igre in različnih aktivnosti.

Nekaj nasvetov kako preprečiti sedenje na W ?

  • S spodbujanjem zajemanja različnih položajev pri sedenju bomo istočasno vplivali tudi na krepitev mišic trupa in povečevanje njegove stabilnosti
  • Dobro alternativo predstavljajo npr: bočno sedenje, sedenje z nogami pod zadnjico, …
  • V primeru, da so razvojno gibalne ovire močneje zastopane pri otroku, ali njihove posledice ovirajo nadaljnji senzo-motorični razvoj, se je optimalno za pomoč obrniti na razvojnega (nevro) fizioterapevta.

4 NASVETI kateri lahko preprečijo sedenje na W ?

  1. Prehajanje med bočnim (stranskim) sedenjem: začnimo s sedenjem na eni strani, premaknemo se iz tega položaja na kolena, nato na drugo sedečo stran, ne da bi roke spustili na tla. Ni enostavno! Priključimo lahko različne igre, kot je pobiranje in prenašanje igrač, lovljenje in podajanje žoge, dotikanje (slikanje) z dlanmi po podlagi,…
  2. »Hoja po zadnjici«: v sedenju z iztegnjenimi nogami naprej, se premikamo tako, da najprej od tal odlepimo eno stran zadnjice in se pomaknemo naprej (podaljšamo nogo), nato enako ponovimo z drugo stranjo. Aktivnost lahko spremenimo v tekmovanje pri otrocih.
  3. Aktivnosti na veliki žogi: Velika žoga predstavlja idealen pripomoček za igro in istočasno krepitev mišic trupa ter povečevanje njegove stabilnosti. Ob sedenju na žogi lahko postopoma izmenično dvigamo nogi, v principu visokega korakanja, pri tem spreminjamo položaj rok. Otroku lahko ob sedenju na žogi ponudimo različne aktivnosti/igre, kot so pobiranje predmetov iz različnih višin in prenašanje le teh na različna mesta.
  4. Aktivnosti za raztezanje mišic zadnje strani stegna: branje in poslušanje pravljic s sedenjem npr. ob steni, pri čem so noge iztegnjene naprej. Preko igre postopoma spodbujamo otroka, da postopno prehaja v še večje raztezanje s pomikanjem trupa naprej, medtem ko noge (kolena) še vedno ostajajo iztegnjena. Pri tem moramo biti pozorni, da se hrbtenica prekomerno ne izboči (grba).

Zapisala:

viš.pred. Patricija Goubar, mag.org., dipl.fiziot., spec., doktorandka, raziskovalka

Preberite tudi:

1.) Sedenje na W

2.) Skolioza

3.) Bolečine v kolenu

4.) Bolečine v nogah